Znanstveniki družbe IBM in Univerze v Aberdeenu sodelujejo v pionirskem raziskovalnem projektu, ki je 'prikazal' strukturo spojin, ki so jih našli na najgloblji točki na zemlji. Znanstveniki so pri tem uporabljali atomski mikroskop (Atomic Force Microscope – AFM), rezultat projekta pa je odprl nove možnosti pri bioloških raziskavah, ki bi lahko pripeljale do hitrejšega razvoja novih zdravil.

Lani so znanstveniki Centra za biološka odkritja v morju pri Univerzi v Aberdeenu začeli raziskovati vrsto bakterije, ki jo so našli japonski raziskovalci v blatu, izkopanem v globini 10.916 metrov na dnu Marianskega jarka. Ta na tlak neobčutljiva bakterija po imenu Dermacoccus abyssi, je proizvajala kemično spojino, ki je nikakor niso mogli prepoznati. Z uporabo tehnike, poimenovane Noncontact atomic force microscopy, je znanstvenikom z oddelka IBM Research v enem tednu uspelo narediti sliko posameznih molekul z atomsko ločljivostjo. Slike so skupaj s preračuni na osnovi teorije gostote pripomogle pri ugotavljanju spojine. Šlo je za cephalandole A, ki ga znanost že pozna in so ga prvič izolirali iz orhidej s Tajvana. Eksperiment je prva uspešna uporaba tehnologije AFM pri prepoznavanju neznanih molekularnih struktur. Prepoznavanje molekularne strukture snovi, ki jih znanstveniki odkrivajo na najbolj nedostopnih krajih na svetu, je lahko zelo dolgotrajen proces. Z novo tehniko so pri IBM-u zelo pospešili prepoznavanje molekul, ki jih je bilo s prejšnjimi tehnikami zelo težko prepoznati. Te snovi so za raziskovalce pomembne, ker lahko pomenijo pot do novega zdravila ali drugih biomedicinskih izdelkov. Rezultate raziskave so znanstveniki objavili v znanstveni reviji Nature Chemistry, ki je izšla v začetku avgusta.