Tokratne napovedi so povezane s petimi čutili: računalniki bodo začeli posnemati človeška čutila in nam izboljšali zavedanje ter povečali našo produktivnost. Že danes vidimo zametke čutečih strojev, kot so avtomobili, ki sami parkirajo, prihodnost na tem področju pa bo le še svetlejša. Tehnološke inovacije, ki bodo spremenile svet, so: tipanje prek mobilnega telefona, prepoznavanje pomena slik, napredno prepoznavanje zvoka in njegovega pomena, digitalne brbončice za okusno in zdravo hrano ter računalniki s sposobnostjo vohanja, ki daleč presega meje človeškega.
V IBM-u pravijo, da prihaja doba kognitivnih sistemov. Ta nova generacija računalnikov se bo začela učiti, prilagajati, čutiti in dojemati svet tak, kakršen v resnici je. Tehnološke inovacije na tem področju nam bodo olajšale delo in nam pomagale misliti, vendar ne namesto nas. Kognitivni računalniški sistemi bodo ljudem pomagali videti skozi kompleksnost in nam omogočili, da ostanemo v koraku z vedno večjo hitrostjo pretoka informacij. Laže bomo sprejemali odločitve, ki temeljijo na pravih podatkih, izboljšali bomo svoje zdravje in življenjski standard, obogatili življenje in porušili različne meje (vključno z geografsko oddaljenostjo, jezikom, stroški in nedostopnostjo).
Pet napovedi, ki bodo oblikovale prihodnost:
Dotik – s telefonom boste tipali na daleč
Zamislite si, kako bi bilo, če bi lahko prek spleta kupovali poročno obleko in pri tem občutili, kakšna je svila na dotik, kakšna je struktura tančice. V petih letih bodo dejavnosti, kot je maloprodaja, precej drugačne tudi po zaslugi zmožnosti otipavanja izdelka na daleč s pomočjo mobilne naprave. IBM-ovi znanstveniki razvijajo aplikacije za maloprodajo, zdravstvo in druge dejavnosti, pri čemer uporabljajo haptične, infrardeče in na pritisk občutljive tehnologije in tako simulirajo dotik različnih materialov. Kupec potipa sliko izdelka na zaslonu in občuti strukturo materiala. Z uporabo vibracijskih sposobnosti telefona je mogoče posamezni material predstaviti z njemu lastnim naborom vibracij: kratek hiter vzorec ali daljši in bolj močni vibracijski vzorci. Vibracijski vzorci bodo pomagali razlikovati med denimo svilo in bombažem. Trenutna uporaba haptičnih tehnologij v igričarski panogi je omejena na to, da igralca postavijo v simulirano okolje. Prava priložnost in izziv sta razviti tehnologijo do te mere, da je vsenavzoča v vsakodnevnem življenju, ter spremeniti mobilne naprave v orodja za naraven in intuitiven stik s svetom.
Vid – točka bo vredna tisoč besed
Človeštvo na leto ustvari več kot 500 milijard fotografij, vsako minuto na YouTube prenesemo več kot 72 ur videoposnetkov. Kljub velikim količinam grafičnih informacij, ki jih danes obdelujejo računalniki, je prepoznavanje omejeno na ključne besede, s katerimi ljudje opišemo sliko, dejanska vsebina pa za računalnik ostaja skrivnost. V prihodnjih petih letih bodo računalniki ne samo znali prepoznati vsebino na slikah in videoposnetkih, ampak bodo pretvorili grafično vsebino v pomen in se tako približali temu, kako človek prepoznava in interpretira fotografijo. Možganom podobne sposobnosti bodo računalnikom prihodnosti omogočale analizo barv, tekstur ter obrisov, kar bo za računalnik pomenilo, da iz videoinformacije ustvari vpogled. To bo imelo globok vpliv na panoge, kot so zdravstvo, maloprodaja in kmetijstvo. V petih letih bodo s temi sposobnostmi v zdravstvu znali pridobiti koristne podatke iz velikanskih količin vizualnih podatkov, kot so ultrazvočne slike, CT, rentgenski in posnetki magnetne resonance. To, kar je na teh slikah pomembno, je lahko komaj vidno ali celo nevidno za človeško oko in zahteva previdno merjenje. Z učenjem bodo računalniki znali prepoznati, čemu je na sliki treba posvetiti pozornost (denimo razlikovanje med zdravim in poškodovanim tkivom), in to smiselno povezati z drugimi informacijami o bolniku in izsledki v strokovni literaturi. Zdravniki bodo dobili pomoč, ki bo pomembno povečala njihovo hitrost in natančnost.
Zvok – računalniki bodo slišali, kar je pomembno
Ste si kdaj želeli, da bi lahko razvozlali pomen vseh zvokov v svoji okolici in bi lahko razumeli tisto, kar ni bilo izrečeno? V prihodnjih petih letih bo distribuiran sistem pametnih tipal prepoznaval različne elemente zvoka (zvočni pritisk, vibracije, zvočni valovi različnih frekvenc). Na podlagi teh merjenj bo lahko računalnik napovedal padec drevesa v gozdu ali grozečo nevarnost plazu. Tak sistem bo 'poslušal' dogajanje v naši okolici in meril premike ali napetosti v materialih ter nas opozarjal na morebitno nevarnost. Sistem, ki bo zajemal zvoke, bo upošteval druge informacije in kontekst ter s pomočjo različnih informacij interpretiral zaznani zvok. Ko bo zaznal nov zvok, bo oblikoval sklepe na podlagi predhodnega znanja in sposobnosti prepoznavanja vzorcev. Tako bo dojenčkov govor prepoznal kot jezik in sporočal staršem ter zdravnikom, kaj poskuša dojenček povedati. Zvoki so namreč sprožilec za interpretiranje vedenja in potreb dojenčkov. V prihodnjih petih letih bodo sistemi na podlagi učenja o čustvih in zaznavanja počutja lahko ustvarili kontekst pogovora ter analizirali glasnost, frekvenco in obotavljanje ter nam tako pomagali ustvariti produktivnejše dialoge, ki bi lahko izboljšali stik s strankami klicnega centra ali nam omogočili gladko komunikacijo s predstavniki različnih kultur. Danes IBM-ovi znanstveniki že zajemajo podvodne zvoke v zalivu Galway na Irskem, da bi razumeli zvoke in vibracije elektrarne na valovanje in njene vplive na živali v morju.
Okus – z digitalnimi brbončicami do bolj zdrave hrane
Raziskovalci družbe IBM razvijajo računalniški sistem, ki bi dejansko občutil okus in bi ga v sodelovanju s priznanimi kuharji lahko uporabili pri nastajanju novih najbolj okusnih receptov. Sistem bo razgradil sestavine na molekularni ravni in sestavil znanje iz kemijske sestave hrane in psihologije, ki stoji za tem, kateri okusi in vonji so ljudem ljubši. Vse to bo primerjal z milijoni receptov in na tej podlagi ustvaril nove kombinacije okusov. Tak sistem bi nam pomagal jesti bolj zdravo, saj bi ustvaril nove kombinacije okusov, ki bi povzročile, da bi si bolj želeli zelenjavnega zavitka kot čips. Računalnik bo uporabil algoritme, da bi prepoznal točno kemijsko strukturo hrane in razloge za priljubljenost določenih okusov. Ti algoritmi bodo preiskovali, kako posamezne snovi v hrani medsebojno učinkujejo, molekularno kompleksnost, ki jo sestavljajo te snovi pri tvorbi okusa, ter strukturo, ki jo ustvarijo pri povezovanju, in tako napovedal priljubljenost novih okusov. Hrana prihodnosti ne bo le bolj okusna, ampak nas bo presenetila z neobičajnimi sestavinami, ki bodo kar najbolj povečale učinek. Bolnikom, ki morajo uživati dietno hrano, bi sistem lahko pripravil recept s sestavinami, ki ne povzročajo negativnih učinkov, imajo pa okus, po katerem bolnik hrepeni.
Vonj – računalniki bodo vohali
V prihodnjih petih letih bodo v naše mobilne naprave ali računalnike vgrajena miniaturna tipala, ki bodo zaznala, ali se nas loteva prehlad ali kaka druga bolezen. Z analizo vonjev, biomarkerji in tisočerimi bakterijami v posameznikovem izdihu bodo zdravniki dobili pomoč pri analizi in nadzorovanju napredovanja bolezni, kot so bolezni ledvic in jeter, astma, diabetes in epilepsija. Danes IBM-ovi znanstveniki že zaznavajo okoljske pogoje in pline ter tako skrbijo za ohranjanje umetniških del. Inovacijo začenjajo uporabljati pri spopadu s klinično higieno, ki je eden največjih izzivov, s katerim se danes sooča zdravstvo. Na antibiotike neobčutljive bakterije (MRSA), ki so jih v letu 2005 povezali z več kot 19 tisoč smrtnimi primeri v bolnišnični oskrbi, je pogosto mogoče najti na koži in se enostavno prenašajo z osebe na osebo. Eden od načinov boja proti tej bakteriji je zagotavljanje, da se zdravstveno osebje drži navodil klinične higiene. V prihodnjih petih letih bo IBM-ova tehnologija 'ovohavala' površine in prepoznala, ali je bila uporabljena dezinfekcija. Z mrežo tipal se bo sistem nenehno prilagajal novim vonjavam. Napredek na področju tipal in komunikacijskih tehnologij v kombinaciji s sistemi za globoko učenje bodo tipala merila podatke na krajih, kjer si ne bi nikoli mislili (od kmetijstva do kanalizacijskih sistemov v mestih), kar bo omogočilo reševanje težav, še preden postanejo neobvladljive.
