Podobno kot so prvi filmi za prikaz gibanja uporabljali hitro zaporedje fotografij visoke hitrosti, so znanstveniki iz IBM-ovega raziskovalnega centra Almaden uporabili poseben mikroskop (Scanning Tunneling Microscope) kot fotoaparat z visoko hitrostjo in posneli obnašanje atomov. Ta mikroskop je izum IBM-ovih švicarskih raziskovalcev, ki so zanj leta 1981prejeli Nobelovo nagrado. Sposobnost merjenja pojavov, ki trajajo le eno nanosekundo, odpira popolnoma novo področje za raziskave, saj bodo raziskovalci zdaj lahko k preostalim parametrom v poskusih dodali še časovno komponento, tudi če se spremembe dogajajo izjemno hitro. Za primerjavo vrednosti doseženega povečanja hitrosti merjenja: razlika med eno nanosekundo in eno sekundo je približno takšna kot med eno sekundo in tridesetimi leti. V času od ene nanosekunde do ene sekunde se na ravni fizike atomov zgodi izjemno veliko sprememb.

Nova tehnika merjenja bo koristna na različnih področjih. Raziskovalci solarnih celic (fotovoltaika) bodo lahko bolje razumeli procese na nanoravni, kot sta absorpcija svetlobe in ločevanje naboja, ki so odločilni za izkoristek celic. Raziskovalci na področju kvantnih računalnikov bodo dobili možnost za preučevanje novega pristopa, ki izkorišča spin atomov na površinah. Tudi tehnologije za shranjevanje podatkov, kjer raziskovalci že leta raziskujejo meje magnetnih pomnilnikov, lahko precej pridobijo z novo tehniko. Znanstveniki bodo zdaj lahko 'videli' elektronske in magnetne lastnosti atomov in tako ugotovili, ali je mogoče podatke zanesljivo shraniti na en atom.