Energetska učinkovitost, vključno z zmogljivostjo na vat pri najbolj zahtevnih računskih operacijah, je ključni načrtovalski princip, ki ga IBM zasleduje pri razvijanju svojih sistemov. IBM ponuja najširšo paleto superračunalnikov, ki njih najdemo na lestvici Green500, vključno s sistemi BlueGene, Power strežniki, iDataPlex, BladeCenter ter hibridnimi gručami. Najbolj energetsko učinkovit superračunalnik na svetu je IBM-ov superračunalnik Interdisciplinarnega centra za matematično in računsko modeliranje na Univerzi v Varšavi, ki je zasnovan na sistemu IBM BladeCenter QS22. Sistem na porabljen vat energije zmore kar 536 Mflopov (milijonov operacij s plavajočo vejico na sekundo). Najhitrejši superračunalnik na svetu, IBM-ov superračunalnik, ki je prvi prebil mejo 1 petaflop in ga uporabljajo v Los Alamos National Laboratories, je po energetski učinkovitosti uvrščen na četrto mesto in na vat porabljene energije zmore 444 Mflopov. Drugi najhitrejši superračunalnik na svetu, ki ga je izdelalo podjetje Cray, se po energetski učinkovitosti uvršča komaj na 90. mesto, saj zmore le 152 Mflopov na porabljen vat. Po besedah Davida Tureka, podpredsednika pri IBM Deep Computing, se moderni superračunalniki ne merijo zgolj po čisti hitrosti, saj kupci pričakujejo tudi, da so ti sistemu energetsko učinkoviti.