Novo razvito stikalo je pomemben gradnik pri zagotavljanju nazora pretoka podatkov znotraj prihodnjih čipov in lahko bistveno poveča hitrost in zmogljivost čipov ter obenem zmanjša porabo energije. Zadnje odkritje je nadaljevanje IBM-ovega razvoja optičnih omrežij na čipu. Novembra 2005 so IBM-ovi znanstveniki predstavili nanofotonsko napravo iz silicija, ki lahko pomembno zmanjša in nadzoruje hitrost svetlobe. Decembra 2006 so z uporabo podobne naprave predstavili svetlobni medpomnilnik. Decembra 2007 so objavili razvoj ultrakompaktnega silicijevega elektro-optičnega modulatorja, ki elektronske signale pretvarja v svetlobne. Po besedah Yurija Vlasova, vodje oddelka nanooptike v IBM TJ Watson Research Center, je novi dosežek velik korak pri razvoju optičnih omrežij na čipu . Raziskovalci so nov dosežek predstavili v znanstveni publikaciji Nature Photonics. Nova naprava opravlja ključno vlogo preusmerjanja električnih signalov znotraj omrežja in poskrbi, da svetlobne informacije iz enega jedra procesorja uspešno pridejo do kateregakoli jedra na procesorju. Stikalo ima nekaj ključnih lastnosti, zaradi katerih je naravnost idealno za uporabo pri čipih. Stikalo je namreč izjemno kompaktno, saj bi jih na površino enega kvadratnega milimetra spravili kar dva tisoč. Naprava lahko preusmerja veliko količino podatkov in lahko naenkrat preusmeri široko valovno dolžino, s čimer bi lahko presegli pasovno širino 1Tb/s. Vzporedno procesiranje v večjem številu jeder postaja vse bolj pomembna smernica na področju mikroelektronike. Takšno procesiranje v številčnih jedrih je smiselno samo, če lahko dosežemo hitro komunikacijo med jedri. Danes ta komunikacija poteka preko milijonov bakrenih žic, ki povezujejo posamezna jedra, to pa pomeni veliko porabo energije in ozko grlo pri medjedrni komunikaciji. IBM-ov razvoj na področju svetlobne komunikacije med jedri bo te težave odpravil.