Predhodna verzija HTML 4.01 je izšla davnega leta 1999, ko je bil internet povsem drugačen. Dolgih petnajst let smo čakali na novo verzijo, ki je bila v razvoju zadnjih osem let, vmes pa je W3C poizkusil standardizirati tudi XHTML, ki se ni prijel. HTML5 je bil v glavnem končan že konec leta 2012, šele sedaj pa je postal z zavezujoč. Njegova glavna prednost je prenosljivost, saj je zadostuje spletne aplikacije v njem napisati le enkrat, potem pa jih lahko poganjamo kjerkoli.

Za končnega uporabnika se ne spreminja praktično nič. HTML5 s standardizacijo ni nič drugačen, kot je bil pred tem. Večina brskalnikov ga podpira že dlje časa, kar je pravzaprav logično, saj nima smisla postaviti standarda, ki v trenutku standardizacije ni razširjen ali ima pomanjkljivo implementacijo. HTML5 na primer podpira predvajanje večpredstavnostnih vsebin brez uporabe zunanjih vtičnikov, podpira vektorski format SVG, stavljenje matematičnih izrazov itd. Prav video kodek je bil glavno jabolko spora, saj je h.264 obremenjen s patenti MPEG LA, WebM in VP8 pa nista tako razširjena.

SloTech