V skladu z zakonom o elektronskih komunikacijah morajo operaterji obvezno do 14 mesecev hraniti vse podatke o prometu in lokaciji ter z njimi povezane podatke o uporabi javne komunikacijske storitve, kar med drugim vključuje podatke o vseh telefonskih klicih, sporočilih ter dostopih do interneta in elektronske pošte.
Te določbe so bile v zakon vnesene z namenom boljše raziskanosti (hujših) kaznivih dejanj, a po štirih oz. šestih letih - hramba podatkov o telefonskih storitvah je obvezna od septembra 2007, o dostopu do interneta pa od marca 2009 - se raziskanost kaznivih dejanj zaradi tega ni povečala, ugotavlja informacijska pooblaščenka.
Zakonodajalec je po njeni oceni urejal obdelavo osebnih podatkov na način, ki ni skladen s pravno državo, saj ni spoštoval lastnih omejitev pri urejanju posegov v človekove pravice. Ustavno sodišče naj zato izpodbijane določbe razveljavi.
Obvezno hrambo tovrstnih podatkov sicer zahteva evropska direktiva, a je bila po oceni pooblaščenke v slovensko zakonodajo prenesena v nasprotju z njo. V skladu z direktivo naj bi se namreč posegi države v tako shranjene podatke omejili le na namen preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona hudih kaznivih dejanj, medtem ko je namen hrambe podatkov po zakonu o elektronskih komunikacijah precej širši.
STA
