Prste vmes ima ponovno vmes čudežni material grafen, za odkritje katerega je bila leta 2010 podeljena Nobelova nagrada za fiziko. Poenostavljeno gre za en atom debelo plast ogljikovih atomov v grafitnem monosloju, ki ima posebne električne in optične lastnosti, zato od grafena pričakujemo veliko - od hitrejših procesorjev do neuničljivih ogrodij za kolesa.
Princip holografije je iznašel Dennis Gabor in zato leta 1971 prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Zamisel je preprosta - če na predmet pada svetloba z različnih smeri, se tudi odbija različno. Če uspemo to informacijo shraniti in predmet primerno oblikovati, dobimo navidezno 3D-sliko, ki jo lahko gledamo iz več perspektiv. V principu želimo shraniti popolno informacijo amplitudi in fazi svetlobe, ki se odbija z nekega predmeta. Praktična realizacija je seveda težja.
Avstralski znanstveniki so uporabili grafenov oksid, ki so mu uspeli nadzorovano spreminjati lomni količnik s fotoredukcijo, ne da bi se spreminjala temperatura ali mu dovajali toploto. Tako so pripravili majhne nanopiksle, iz katerih je sestavljen hologram. Vidni kot znaša 52 stopinj, kar je desetkrat več od trenutnih tekočekristalnih SLM-jev. Trenutno so uspeli izdelati holograme velikosti enega centimetra, a zaradi trdnosti grafena ne pričakujejo težav pri povečanju.
SloTech
