Prenos po kablu ima najzanesljivejšo hitrost prenosa podatkov: Evropsko povprečje v hitrosti prenosa podatkov je torej 74 %, vendar so med različnimi tehnologijami dostopa do interneta zelo velike razlike glede učinkovitosti. Storitve, ki uporabljajo tehnologijo xDSL, so dosegle le 63,3 % oglaševane hitrosti prenosa v primerjavi z 91,4 % za prenos po kablu in 84,4 % za tehnologijo FTTx.
Absolutno gledano je bila povprečna hitrost prenosa v vseh državah in ob upoštevanju vseh tehnologij 19,47 Mbps v konici uporabe. Optična dostopovna omrežja (FTTx) so dosegla največjo hitrost 41,02mbps, kabelski prenos 33,10mbps, žična tehnologija xDSL pa je v povprečju dosegla daleč najnižjo hitrost 7,2mbps. Hitrosti nalaganja podatkov se bolj ujemajo z oglaševanimi hitrostmi. V Evropi je bila povprečna hitrost nalaganja podatkov 6,20 Mbps, kar predstavlja 88 % oglaševanih hitrosti. Optična dostopovna omrežja (FTTx) so dosegla daleč največjo hitrost, in sicer 19,8mbps. Razlog je v dejstvu, da številne storitve FTTx zagotavljajo hitrost nalaganja podatkov, ki je precej bližje hitrosti prenosa. Kabelski prenos in prenos po xDSL sta dosegla skromnih 3,68mbps oz. 0,69mbps hitrosti.
Rezultati merjenja temeljijo na konici uporabe interneta, in sicer od 19h do (vključno) 23h. Gre za skupne rezultate vzorca raziskave, ki se ne nanašajo na dejansko stanje zmogljivosti širokopasovnih povezav v posameznih državah.
Potrebujemo prostovoljce:
Študija bo trajala do konca leta 2014, načrtujemo pa še dve letni meritvi. Evropski potrošniki lahko izmerijo svojo zmogljivost prenosa podatkov, ki jo zagotavljajo internetni ponudniki, in sicer tako, da se pridružijo prostovoljcem v vseh državah EU-27 ter Hrvaški, Islandiji in Norveški. Izbranim uporabnikom bomo poslali majhno napravo, ki jo bodo priključili na svojo internetno povezavo. Ko internetna povezava ne bo v uporabi, bo naprava izvajala avtomatizirane preskuse. Izmerila bo hitrost in učinkovitost širokopasovne povezave posameznega uporabnika. Za dodatne informacije kliknite tukaj.
Osnovne informacije
Storitve širokopasovnih povezav oglašujejo kot hitrost „do XX Mbit/s“. To hitrost imenujemo „oglaševana“, „nazivna“ ali „najvišja možna hitrost interneta“ in jo navajajo v oglasih. Vendar je lahko med oglaševano hitrostjo in dejansko hitrostjo velika razlika. Razlike v zmogljivosti prenosa podatkov med državami članicami so zlasti posledica različnih tehnologij, ki so se v preteklosti uporabljale v teh državah.
Raziskave kažejo, da med 27 % in 41 % evropskih internetnih naročnikov meni, da je njihova hitrost prenosa manjša od hitrosti, navedene v naročniški pogodbi. Skoraj polovica EU naročnikov trdi, da imajo zaradi nezadostne hitrosti ali zmogljivosti včasih težave pri odpiranju spletnih vsebin in aplikacij.
To je prva študija o zmogljivosti širokopasovnih povezav, ki uporablja enak pristop in zajema vse države članice EU, vključno s Hrvaško, ki se bo kmalu pridružila EU, ter Norveško in Islandijo. Projekt vodi podjetje SamKnows, ki je specializirano za preskušanje zmogljivosti širokopasovnih povezav. Podjetje je že izvedlo podobne projekte v Združenem kraljestvu in ZDA.
Metodologija merjenja vključuje uporabo strojnih naprav in zagotavlja najbolj natančne in neodvisne rezultate delovanja interneta ne glede na tehnologije širokopasovnega dostopa in domače naprave. To metodologijo uporabljajo tudi nacionalni regulatorji v ZDA, Združenem kraljestvu, Braziliji in Singapurju.
