Zlom simetrije je eden ključnih konceptov moderne fizike in ga srečamo praktično na vseh področjih fizike. Koncept sta razvila Landau in Ginzburg in ga uporabila za teoretični opis zveznih faznih prehodov v kondenzirani snovi. Njuna teorija je bila zaradi svoje lepote in idejne preprostosti zelo dobro sprejeta predvsem na področju kondenzirane materije. Leta 1964 so tri skupine evropskih znanstvenikov – med njimi Peter Higgs – predlagale razširitev Ginzburg-Landauove teorije za opis nastanka mase v vesolju. Ob tem so napovedali obstoj novega delca s posebnimi lastnostmi, ki ga imenujemo Higgsov bozon. Kljub temu, da je minilo že skoraj petdeset let od njegove napovedi, je njegova prisotnost v trkih elementarnih delcev ostala nezabeležena. Prav zaradi pomembnosti obstoja Higgsovega bozona je bil zgrajen tudi največji fizikalni eksperiment vseh časov – trkalnik LHC v Cernu.
Higgsovi valovi, ki so analog Higgsovega bozona, lahko nastanejo tudi v nano-kozmološkem laboratoriju, kjer lahko umetno ustvarimo pogoje, ekvivalentne pogojem ob nastanku vesolja, tako imenovanem Velikem poku. Znanstveniki na Institutu »Jožef Stefan« so kontrolirano izvedli zlom simetrije na časovni skali 10-14 sekunde, ki simulira Veliki pok v časovnem poteku, podobno kot se je to zgodilo ob nastanku vesolja. Pri tem so kot prvi nasploh zaznali Higgsove valove. Izreden dosežek je objavljen tudi v zadnji številki reviji Nature Physics, pri projektu pa so sodelovali tudi znanstveniki iz univerze v Stanfordu in pariškega laboratorija CNRS-Orsay.
Novost eksperimenta, izvedenega na Institutu »Jožef Stefan«, je v tem, da so znanstveniki dinamično izvedli zlom simetrije, ki simulira Veliki pok v časovnem poteku. Nov eksperiment je bil še posebej zahteven, ker je bilo potrebno slediti dogodkom, ki so se odvijali zelo hitro, kar jim je uspelo z uvedbo nove večsunkovne laserske metode za detekcijo Higgsovih valov.
Dogodki, kot so veliki pok, trk protona in antiprotona in ureditev elektronskega reda v nano-kozmološkem eksperimentu so pojmovno povsem enakovredni. Seveda pa uspešno odkritje Higgsovih valov ne bo ustavilo iskanja novih odkritij v Cernu; prav nasprotno, z dodatnim znanjem bodo poskusi njegovih zaznav v LHC-ju gotovo še bolj uspešni.
Poskusi v nano-kozmološkem laboratoriju na Institutu »Jožef Stefan« imajo tudi pomembno uporabno vrednost, saj so snovi, v katerih so znanstveniki realizirali nano-kozmološki laboratorij, zelo sorodne tistim, ki jih Intel, Samsung, Numonyx in drugi uporabljajo v najnovejši generaciji spominskih čipov, ki temeljijo na kontrolirani izvedbi faznih prehodov (PCM). Kontrolirano preklapljanje iz enega v drugo stanje s hitrostjo nekaj terahertzov (THz), ki so ga pokazali slovenski znanstveniki, pomeni velik napredek v hitrosti delovanja spominskih elementov, za katere lahko pričakujemo, da se bodo v kratkem pojavili tudi v naših mobilnih telefonih.
