Leto 2011 je bilo po najnovejših statistikah leto tako imenovanega »hektivizma«. Hektivizen je po definiciji gibanje, ki za promocijo svojih političnih stališč uporablja računalnike in računalniška omrežja. A pojem zadnje čase dobiva precej širše dimenzije. Hektivisti so namreč v lanskem letu v svetu ukradli več podatkov kot kriminalci oziroma tisti, ki so podatke kradli iz koristoljubja. Po podatkih varnostnega oddelka ameriškega komunikacijskega giganta Verizon naj bi namreč 58 odstotkov ukradenih podatkov bilo ukradenih iz političnih vzgibov, 42 pa iz želje po zaslužku. V letu 2011 naj bi bilo tako zabeleženih 885 primerov v 34 državah, ukradenih pa naj bi bilo 174 milijonov dokumentov oziroma enot podatkov, leta 2010 pa je bilo teh podatkov le 4 milijone enot. Pri tem ne navajajo podatkov o tem ali v kategorijo hektivističnih napadov sodijo tudi dokumenti, ki jih je pridobil Wikileaks. Verizon v analizi dogajanja ugotavlja, da so tovrstni napadi oziroma kraje precej bolj neprijetni od komercialnih vdorov. To pa zato, ker so tatovi komercialnih podatkov precej bolj predvidljivi od vsiljivcev, ki priložnostno iščejo nezaščitene sisteme in iz njih kradejo podatke. 67 odstotkov hektivističnih napadalcev prihaja iz vzhodne Evrope, 20 odstotkov pa iz Severne Amerike, vendar so severnoameriški in zahodnoevropski napadalci bolj uspešni pri vdorih v velika podjetja in sisteme.