Med zaželene storitve iz te kategorije sodijo funkcija povečave, prilagajanje podnapisov in izbira jezika sinhronizacije pri vseh oddajah. Nekatere od funkcionalnosti so trenutno na voljo, vendar niso pogosto v uporabi. To so nekateri od ključnih rezultatov UPC-jeve pete letne raziskave o televiziji, ki je bila izvedena v 11 evropskih državah.

Letošnja raziskava se je osredotočala predvsem na dostopnost, vključenost v družbo in zdravstvo preko televizije. Digitalna televizija, kot jo ponuja UPC, lahko gledalcem ponudi več možnosti dostopa, vključno z izboljšano pomočjo, uporabo grafičnih elementov in funkcijami povečave. Kot vsako leto so anketiranci tudi letos izbirali najljubšega športnega komentatorja. V Sloveniji je to Igor E. Bergant.

Glavne težave Evropejcev, ki zadevajo vidljivost besedil na televizijskem zaslonu, so povezane s kontrastom besedila (31 %), premajhnimi črkami na zaslonu (29 %) in premajhnimi črkami v teletekstu (18 %). Na to ne vpliva povprečna razdalja pri gledanju televizije (80 % jih gleda z razdalje 2-4 metre).

Kljub tej jasni potrebi pa le majhen odstotek vprašanih trenutno uporablja obstoječe storitve. Tako, na primer, kljub veliki razširjenosti te funkcije, več kot polovica (57 %) Evropejcev pravi, da nikoli ne uporablja možnosti podnapisov, ki je na voljo prek teleteksta, le 32 % pa jo uporablja le občasno.

Zahteva po dodatnih televizijskih storitvah
V povezavi s to zahtevo obstaja jasno zanimanje za storitve, ki povečajo preprostost uporabe televizije in izboljšajo izkušnjo gledanja. Ko smo Evropejce povprašali, katere storitve, ki izboljšajo dostopnost, bi najraje uporabljali, če bi bile na voljo, so bili njihovi odgovori:

1. Funkcija povečave slike (koristna se zdi 43 % vprašanih)
2. Prilagajanje podnapisov: velikost črk in barva (38 %)
3. Izbira jezika sinhronizacije za vsako oddajo (27 %)
4. Prepoznavanje glasu (25 %)
5. Možnost podnapisov za vsako oddajo (24 %

Daljinski upravljalnik je ključna naprava za storitve, ki izboljšajo dostopnost
Daljinski upravljalnik se je izkazal za popolno napravo za zagotavljanje dostopa do teh dodatnih televizijskih storitev. Veliki večini Evropejcev (97 %) se zdi daljinski upravljalnik enostaven in relativno preprost za uporabo.

Informativne zdravstvene oddaje bolj priljubljene od »limonad« o zdravnikih
Iz širokega nabora televizijskih oddaj, ki se posvečajo medicinskim temam, so pri Evropejcih najbolj priljubljene informativne oddaje, kot so pogovorne, dokumentarne in resničnostne oddaje, ki jih gleda 78 %. Ta odstotek je višji kot pri »limonadah« o zdravnikih (71 %), pri čemer so tuje nanizanke (kot so Urgenca, Zdravnikova vest in Zdravniki v belem) znatno bolj priljubljene (50 %) od domačih serij o zdravnikih (22 %). Od vseh informativnih in resničnostnih oddaj 20 % Evropejcev najraje gleda oddaje o ekstremnih preobrazbah (s kirurškimi posegi).

Sodelovanje v zdravstvenih oddajah
Večina vprašanih (56 %) nima nikakršnih težav z gledanjem kirurških operacij na televiziji. Ta odstotek je višji za 11 odstotnih točk, če v oddaji ni prikazana kri. Okoli četrtina anketirancev se ne počuti lagodno ob gledanju nazornih posnetkov kirurških posegov na televiziji. Poleg tega je skoraj vsak tretji Evropejec odgovoril, da bi pristal na to, da ga med zdravstvenim ali lepotnim posegom spremlja televizijska ekipa. Dejavnik, ki na vpliva, ni toliko izobraževalna vrednost, temveč predvsem denarno nadomestilo za sodelovanje.

Televizijski zdravstveni nasveti
Dvainsedemdeset odstotkov vseh udeležencev v raziskavi meni, da bi bile televizijske oddaje, v katerih bi splošni zdravniki ali specialisti nudili praktične nasvete o boleznih in načinih zdravljenja, koristne, ter bi takšne oddaje spremljali. To se sklada s splošnim zanimanjem gledalcev za informativne zdravstvene oddaje.

Raziskava prav tako kaže, da bi bil več kot eden od treh sodelujočih (37 %) pripravljen sodelovati v interaktivnih posvetih z zdravnikom, če bi bili ti na voljo prek televizijskega medija. Glavna razloga, ki so ju navajali, sta, da bi si s tem prihranili obisk pri svojem osebnem zdravniku ali da bi se na ta način lahko posvetovali o manjših težavah. Štiriindvajset odstotkov vprašanih bi se na tovrstno storitev obrnilo v nujnih primerih ali če ne bi imeli druge možnosti.

Kot vsako leto so anketiranci odgovarjali tudi na vprašanje o najljubšem športnem komentatorju. V Sloveniji je to Igor E. Berhant, ki je prejel približno tretjino vseh glasov. Sledita mu Miran Ališič s 25 odstotki in Gaber Keržišnik s petino vseh glasov, kar kaže na veliko priljubljenost avtomobilističnega športa pri nas.