Po enem letu delovanja šteje Airbeletrina več kot trideset novinarjev in urednikov, ki urejajo okoli dvajset rubrik. Video, kritike, intervjuji, knjižne novosti, napovedi, teorije … Gre za organizem, ki se – ker ni omejen s prostorom – ves čas širi in razvija, dodajajo se rubrike, prihajajo novi sodelavci. Mirne vesti lahko rečemo, da Slovencem, najbrž prav zaradi dostopnosti, ki jo omogoča internet, literatura še nikoli ni bila tako blizu. Obenem je treba dodati, da so prav ti isti omenjeni novinarji in uredniki generacija, ki šteje dvajset in nekaj let. Generacija, ki je v dobrem letu od začetka projekta ustvarila trdne vsebinske temelje za nadaljnji razvoj medija, hkrati pa ustvarila tudi prostor za razvoj generacije mladih intelektualcev. Odločitev Ministrstva, da projektu ne bo pomagalo pri nadaljnji rasti (kar je, glede na lani, ko smo sredstva prejeli, vsekakor bizarno), tako ne moremo razumeti drugače kot popolno ignoranco v odnosu do razvoja mlade intelektualne moči. Ti isti mladi intelektualci so uspeli k pisanju prispevkov pritegniti tudi uveljavljena imena: Matej Bogataj, Urban Vovk, Andrej Nikolaidis, Gašper Troha, Jani Virk, Matjaž Hanžek, Jurij Hudolin itd; obenem pa intervjuvali in recenzirali veliko število domačih in tujih vidnejših avtorjev, odkrili nekaj nadarjenih mladih literatov … Z denarjem, ki bi ga dobili od Ministrstva, smo nameravali Airbeletrino obogatiti z dvema video oddajama: tedenskim pregledom literarnih novic (v smislu 'infotainmenta') in oddajo 'Nočni intervju' z izbranim literatom za ciljno publiko.
Obenem dodajamo, da je našo prošnjo za sofinanciranje pred časom zavrnil tudi Urad za slovenski jezik. Ko seštejemo ena in ena, ugotovimo, da se je država očitno odločila popolnoma blokirati komaj rojen, obetaven spletni medij. Kar je najmanj nenavadno: medtem, ko se ves svet digitalizira in evropski skladi za sofinanciranje najbolj spodbujajo prav projekte, ki stremijo k digitalizaciji, pri nas gladko ignorirajo pomembne pionirske korake v to smer, ki jih je storila mlada generacija in zatorej tudi tista, ki je podpore najbolj potrebna. Med drugim tudi zato, ker zaradi specifike vsebin medija na trgu sama ne more preživeti.
Generacija, ki je rasla in zarasla z internetom, se njegovih prednosti dobro zaveda, kar je do sedaj tudi uspešno pokazala. Kaj nam, na drugi strani, kažejo okostneli državni organi za sofinanciranje, če ne prav to, da v digitalni dobi še vedno delujejo z analognimi možgani?
