Kljub temu raziskava, ki prva obravnava evropski trg spletnega samozaložništva, razkriva, da je tiskarska industrija skoraj enakomerno razdeljena med tiste, ki verjamejo v potencial s spletom povezanih tehnologij, in tiste, ki spletno samozaložništvo zavračajo oziroma niso prepričani o njegovih možnostih.

Raziskava je zajela 652 tiskarjev, digitalnih specialistov, fotokopirnic in studiev za predpripravo za tisk v 13 evropskih državah. Ključni ugotovitvi sta, da jih ima skoraj tretjina rešitev za spletno samozaložništvo in da se bo njihovo število v prihodnjih petih letih povečalo za dve tretjini, saj bo polovica evropskih tiskarjev ponujala te storitve.

Tisti, ki to storitev že ponujajo, z njimi opravijo v povprečju 14 odstotkov tiskarskega posla, vendar pričakujejo, da se bo povpraševanje z leti povečalo, saj se bodo uporabniki navadili spletnega naročanja. Do leta 2010 naj bi rešitve spletnega samozaložništva obsegale več kot tretjino tiskarskega posla, torej 264 odstotkov več. InfoTrend poleg tega ocenjuje, da bo vrednost spletnih naročil do 2010 presegla 10,5 milijarde evrov.

Čeprav je število poslovnih modelov spletnega samozaložništva obsežno, večina tiskarjev ponuja samo osnovne spletne funkcionalnosti: na primer 90 odstotkov evropskih tiskarjev s takšno rešitvijo trenutno uporabnikom ponuja oziroma kratkoročno načrtuje možnost pošiljanja za tisk pripravljenih datotek prek prilagojenih spletnih strani. Prav toliko jih sprejema oziroma načrtuje sprejemanje predračunskih zahtevkov po spletu, medtem ko jih 84 odstotkov to že uporablja ali namerava za pridobivanje spletnih poslov. Najpogostejša ponudba spletnega naročanja tiska so marketinške tiskovine, ki jih ponuja skoraj 8 od 10 tiskarjev, sledijo pa jim personalizirane tiskovine (69 %), katalogi (56 %), priročniki (53 %) in materiali za direktni marketing (50 %).

Evropski tiskarji so manj naklonjeni uvajanju zahtevnejših in avtomatiziranih storitev samozaložništva ter aplikacij za tiskanje variabilnih podatkov. Samo nekaj več kot četrtina s takšnim sistemom naročanja trenutno omogoča samodejni izračun cene storitve prek spletnega vmesnika, 62 odstotkov pa to namerava uvesti. 28 odstotkov vprašanih strankam ponuja integrirane trženjske kampanje z uporabo tiska in spletnih naslovov, 55 odstotkov pa jih to storitev namerava uvesti.

Z raziskavo so ugotovili, da je še vedno precej nejasnosti glede pomena termina spletnega založništva (web-to-print), saj četrtina (26 %) evropskih tiskarjev priznava, da ne vedo natančno, kaj pomeni. Najboljše je razumevanje v nordijskih deželah. Samo 10 odstotkov finskih tiskarjev je priznalo, da ne poznajo njegovega pomena, sledijo pa jim Danci (12 %), Norvežani (16 %) in Švedi (18 %). 40 odstotkov britanskih tiskarskih profesionalcev ni vedelo, kaj pomeni spletno samozaložništvo, prav tako 46 odstotkov francoskih, najbolj zbegani ali najbolj odkriti pa so bili belgijski tiskarji (48 %).

Mark Lawn, vodja trženja poslovnih rešitev za Evropo pri Canon Europe, je raziskavo komentiral tako: »Nujno je razumeti izzive in ovire, s katerimi se soočajo ponudniki storitev in kako rešitve sprejemajo uporabniki. Raziskava daje verodostojen pregled trenutne in prihodnje penetracije spletnega samozaložništva ter predstavlja ovire, ki nekatere odvračajo od naložbe. Menimo, da lahko samo z resničnim razumevanjem potreb tiskarjev nadaljujemo razvoj pravih rešitev bodisi strojnih, programskih ali storitvenih, ki našim strankam dajejo konkurenčno prednost. Obseg poslov, naročenih po spletu, se bo v prihodnjih nekaj letih več kot podvojil, zato ima Canon odgovornost strankam pomagati razumeti to priložnost.«

Raziskava presenetljivo razkriva razdeljenost evropske tiskarske industrije, na eni strani na ambiciozna, tehnološko pismena podjetja, ki že imajo ali načrtujejo spletne storitve, na drugi pa na tista, ki morajo takšne rešitve šele sprejeti.

Med podjetji, ki ne nameravajo vlagati v spletno samozaložništvo, je 52 odstotkov takih, ki naročila strank sprejemajo po e-pošti ali prek FTP-strežnikov, 47 odstotkov pa jih meni, da za to ni potrebe, saj obstajajo drugi mediji, kot so CD- in USB-mediji. Druge ovire vključujejo stroške (25 %), pomanjkanje ustreznih aplikacij (25 %), pomanjkanje IT-znanj (21 %), nizko stopnjo uporabe med strankami (20 %), premalo strokovnega znanja za tehnično plat delovnega toka (15 %) ter skrb za varnost spletnih storitev (10 %). Samo 17 odstotkov tistih, ki ne načrtujejo tovrstnih storitev, ne verjame o uspešnosti koncepta.

Ralf Schlozer, pridruženi direktor InfoTrendovega evropskega oddelka za tiskanje na zahtevo, je dejal: »Napovedana vrednost 10,5 milijarde evrov za storitve spletnega samozaložništva predstavlja precejšnjo priložnost za ponudnike tiskarskih storitev v Evropi. Tisti, ki ne nameravajo vlagati v te storitve, ne bodo mogli izkoristiti velikega potenciala trga.«

»Raziskava kaže, da je trg spletnega samozaložništva v začetni fazi razvoja. Veliko spletnih rešitev je še vedno premalo uporabljanih in potrebujejo izboljšave. Nizka stopnja integracije z internimi delovnimi tokovi in administracijskimi sistemi ter veliko število lastnih rešitev jasno kaže na premajhen tehnološki vložek. Prednosti prinašajo avtomatizacija procesov posredovanja pri tiskanju, enostaven dostop za stranke in storitve z dodano vrednostjo, kot so sledenje procesu tiskanja, preverjanje izpisov na daljavo, podatkovne zbirke in druge. Izobraževanje uporabnikov glede teh prednosti bo vodilo v hitrejše in širše sprejetje storitev,« je še dodal Schlozer.