V okviru programa Evropske komisije za varnejši internet je izšla obsežna raziskava o mladih in njihovi uporabi interneta – EU Kids Online. Raziskava je vključila veliko število otrok med 9 in 16 letom iz držav Evrope unije, proučevala pa je različna tveganja, ki na mlade prežijo na internetu - pornografijo, ustrahovanje, prejemanje sporočil s spolno vsebino, srečevanje v živo z ljudmi, ki so jih spoznali preko interneta, potencialno škodljive uporabniške vsebine in zlorabo osebnih podatkov.

Mnogo podatkov iz te študije se nanaša na uporabo spletnih družabnih omrežij, saj ima v povprečju kar 57 % evropskih otrok, ki uporabljajo internet, svoj profil na enem od družabnih omrežij. Slovenski otroci so se pri tem uvrstili zelo visoko, saj so se med 23 državami EU uvrstili na 2. mesto (za nizozemskimi) – svoj profil ima 76 % otrok med 9 in 16 letom (glej graf). Slovenski otroci na dan preživijo na internetu približno 99 minut, 74 % slovenskih otrok pa uporablja internet vsak dan ali skoraj vsak dan.

V zvezi s stanjem varstva osebnih podatkov otrok na netu, je raziskava EU Kids Online pokazala, da je kar 9 % otrok, starih od 11 do 16 let, že doživelo zlorabo osebnih podatkov – zlorabo njihovega gesla (7 %) ali osebnih informacij (5 %).

Vendar so otroci, ki pripadajo t.i. generaciji Z ali internetni generaciji, v povprečju precej digitalno pismeni in znajo v večjem deležu bolje uporabljati digitalno tehnologijo kot njihovi starši. Kar 60 % evropskih otrok z nastavitvami prepreči sporočila od tistih, za katere ne želijo, da bi jih kontaktirali, 58 % otrok najde varnostni nasvet na internetu. Boljši rezultati pa bi bili lahko na področju nastavitev zasebnosti in preprečevanju nezaželene pošte – okoli 50 % otrok zna spremeniti nastavitve zasebnosti na svojih profilih spletnih socialnih omrežjih (v Sloveniji pa kar 79 % vseh otrok s profilom in 56 % otrok med 9 in 12 letom), 47 % otrok zna preprečiti prejemanje neželene pošte. V zvezi z družabnimi omrežji velja omeniti tudi podatek, da ima v evropskem povprečju kar tretjina otrok javne profile na spletnem družabnem omrežju, v Sloveniji je takih otrok 22 %. Okoli 18 % slovenskih otrok ima na svojem profilu med drugim objavljeno tudi svojo telefonsko številko ali domač naslov. Raziskava je tudi pokazala, da 54 % slovenskih staršev otrokom ne dovoli deliti svojih osebnih informacij (kar pa je še vedno premalo).

43 % slovenskih otrok se je že kdaj sestalo z osebo, ki je predhodno niso poznali v živo (23 % teh otrok se je v preteklem letu sestalo s 5 osebami ali več). Najpogosteje so osebe, s katerimi so se sestali, spoznali prek spletnih socialnih omrežji. Pri 42% je šlo za starejšega najstnika (mlajšega od 20 let), ostali pa so se sestali z vrstniki. Delež otrok, ki so se sestali z neznancem, je dokaj visok, izkazalo pa se je, da je velika večina, skoraj 86% otrok, nekomu povedala o svoji nameri. V večini so o tem obvestili vrstnike, 29% otrok je na srečanje nekdo spremljal. Po podatkih te raziskave je kar 67 % otrok povedalo, da jim je oseba, s katero so se srečali, rekla nekaj žaljivega/bolečega, 66% od teh je to dokaj do zelo razburilo.

Iz dragocenih podatkov, s katerimi nam je postregla raziskava EU Kids Online, lahko izluščimo, da so slovenski otroci nadpovprečno spletno omreženi, vendar tudi nadpovprečno dobro poznajo možnosti (oziroma tako vsaj trdijo), kako se zaščititi pred morebitnimi pastmi, s katerimi se lahko srečujejo ob uporabi interneta. Pri tem Pooblaščenec apelira na starše in tudi učitelje, naj se še bolj aktivno vključijo v vzgojo otroka za varno rabo interneta.

Raziskava EU Kids Online je zajela domala vse vidike delovanja otrok na internetu in pasti pri njegovi uporabi, Pooblaščenec pa se je omejil na podajanje informacij v povezavi z varstvom osebnih podatkov in zasebnosti. Več informacij o celotni raziskavi lahko pridobite na tej strani projekta safe.si ali pa si preberete povzetek celotne raziskave s poudarkom na podatkih za Slovenijo (v slovenščini).