Med vprašanimi v objavljeni raziskavi se jih 76 odstotkov strinja, da se je tveganje, da postanemo žrtev kibernetske kriminalitete, v zadnjem letu povečalo. 12 odstotkov uporabnikov interneta je ob tem že utrpelo zlorabo profila v družbenih medijih ali elektronskega računa.

Medtem ko 70 odstotkov uporabnikov interneta v EU zaupa v svoje sposobnosti uporabe interneta za spletno nakupovanje ali bančništvo, pa se jih za to dejansko odloči samo približno polovica. Dva glavna pomisleka glede takih spletnih dejavnosti sta povezana z zlorabo osebnih podatkov, kar je navedlo 37 odstotkov vprašanih uporabnikov interneta, in varnostjo spletnih plačil, ki jo je izpostavilo 35 odstotkov vprašanih.

Po oceni komisije je spodbudno, da v primerjavi z letom 2012 v letošnji raziskavi več državljanov EU meni, da so dobro obveščeni o nevarnostih kibernetske kriminalitete (letos 44 odstotkov, lani 38). Vendar se zdi, da na podlagi teh informacij ne ukrepajo vedno ustrezno. Tako je v preteklem letu še vedno manj kot polovica uporabnikov interneta - natančneje 48 odstotkov - spremenila katero od svojih spletnih gesel.

Raziskava, ki je zajela več kot 27.000 ljudi v vseh državah članicah, kaže tudi, da se 87 odstotkov vprašanih izogiba razkrivanju osebnih podatkov na spletu, kar je nekoliko manj kot leta 2012, ko je bilo takih 89 odstotkov. Večina jih ob tem še vedno meni, da niso dobro obveščeni o nevarnostih kibernetske kriminalitete (52 odstotkov v primerjavi z 59 odstotki leta 2012).

Sedem odstotkov vprašanih je bilo žrtev goljufije pri spletnih nakupih s kreditnimi karticami ali spletnem bančništvu. Znatno pa se je povečalo število uporabnikov, ki do interneta dostopajo prek pametnega telefona (35 odstotkov v primerjavi s 24 odstotki leta 2012) ali tabličnega računalnika (14 odstotkov v primerjavi s šestimi odstotki).

STA