Strategija Evropa 2020 se pri oblikovanju vizije evropskega socialnega tržnega gospodarstva v naslednjem desetletju opira na tri tesno povezana prednostna področja, ki se med sabo krepijo: na premišljeno rast, razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah; na trajnostno rast, spodbujanje nizkoogljičnega, konkurenčnega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire; ter na vključujočo rast, utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki krepi socialno in teritorialno kohezijo.
Doseganje teh ciljev se bo ugotavljalo na podlagi petih reprezentativnih meril na ravni EU, ki naj jih države članice prenesejo v nacionalne cilje na podlagi svojih izhodišč:
- zaposlenost 75 odstotkov prebivalstva med 20 in 64 letom starosti;
- 3-odstotni delež BDP EU namenjen raziskavam in razvoju;
- izpolnjevanje ciljev 20/20/20 na področju podnebja in energetike;
- zgodnja opustitev šolanja pri manj kot 10 odstotkih mladih ter vsaj 40 odstotkov mladih z zaključeno višješolsko ali visokošolsko izobrazbo;
- zmanjšanje števila ljudi, ki jih ogroža revščina, za 20 milijonov.
Program Komisije Evropa 2020 vključuje niz vodilnih pobud, ki naj pripomorejo k doseganju teh ciljev. Izvajanje pobud poteka na podlagi deljene odgovornosti, ukrepi pa bodo izvedeni na vseh ravneh, in sicer na ravni organizacij EU, držav članic ter lokalnih in regionalnih organov.
- Unija inovacij – preusmeritev naravnanosti politike za razvoj, raziskave in inovacije k najpomembnejšim izzivom, da se zapolni vrzel med znanostjo in proizvodnjo ter da iz izumov nastanejo proizvodi. Patent Skupnosti lahko na primer podjetjem omogoči, da letno prihranijo 289 milijonov EUR.
- Mladi in mobilnost – utrjevanje kakovosti, uspešnosti in mednarodne privlačnosti evropskega visokošolskega sistema na podlagi mobilnosti mladih strokovnjakov; stvarni ukrepi naj bi omogočili lažji dostop do prostih delovnih mest po državah članicah ter priznavanje strokovnih kvalifikacij in izkušenj.
- Evropski program za digitalne tehnologije – trajnostne gospodarske in družbene koristi z razvojem enotnega digitalnega trga, ki se opira na ultra hitre internetne povezave; do leta 2013 morajo imeti vsi Evropejci dostop do ultra hitrih internetnih povezav.
- Evropa, ki gospodarno izkorišča vire – prispevek k prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, ki vse vire izkorišča gospodarno. Evropa mora doseči svoje cilje za leto 2020 glede energetske proizvodnje, učinkovitosti in porabe; s tem bi se vrednost uvoza nafte in plina zmanjšala za 60 milijard EUR do leta 2020.
- Industrijska politika za zeleno rast – pomoč konkurenčnosti evropske industrijske osnove v pokriznem svetu, spodbujanje podjetništva in pridobivanja novih znanj; to bi pomenilo na milijone novih delovnih mest.
- Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta – ustvarjanje pogojev za posodobitev trgov dela zaradi povečanja zaposlenosti in zagotavljanja vzdržnosti naših družbenih modelov v času upokojevanja generacije z največjim številom rojstev; in
- Evropska platforma za boj proti revščini – zagotavljanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije na podlagi pomoči ljudem, ki se spopadajo z revščino in socialno izključenostjo, da se jim omogoči aktivna udeležba v družbi.
