V tretjem četrtletju se je zvrstilo nekaj napadov na korporativna omrežja, med drugim je korporacije napadala tudi znana hekerska skupina Anonymous. Vsiljivci so napadali italijansko spletno policijo, številne policijske enote v Združenih državah, podjetja, ki sodelujejo z FBI, poleg tega pa tudi Mitsubishi Heavy Industries in Vanguard Defense. Z omenjenimi napadi so kiberkriminalci pridobili dostop do podatkov o zaposlenih in strankah, internih dokumentov ter zaupnih podatkov.

V julijskem napadu na nizozemskega overitelja digitalnih potrdil DigiNotar so vsiljivci ustvarili 531 sleparskih digitalnih potrdil. Z uporabo ponarejenih SSL potrdil so lahko dostopali do podatkov, ki so bili poslani oziroma prejeti s strani določenih spletnih mest, tudi če je bila izmenjava podatkov kriptirana. Med številnimi tarčami so bile vladne agencije številnih držav ter večje internetne storitve kot so: Google, Yahoo!, Tor in Mozilla. Vodstvo DigiNotarja je moralo zato kmalu po razkritem napadu sprožiti stečajni postopek podjetja.

Previdni pa morajo biti tudi posamezni uporabniki, saj količina »malwara« oziroma zlonamernih programov za mobilne naprave narašča z zaskrbljujočo hitrostjo. V zadnjem četrtletju je delež »malwara« za mobilne naprave z Androidom narasel na 40 odstotkov, omenjena platforma pa prepričljivo vodi na lestvici najpogostejših tarč zlonamernih programov.

Kaspersky Labovi analitiki so pričakovali, da bodo kiberkriminalci iskali nove načine pridobivanja denarja z zlonamernimi programi za platformo Android in kmalu se je to tudi uresničilo. Julija so zaznali trojanca za Android, ki izhaja iz družine Zitmo in deluje skupaj s trojancem Trojan-Spy.Win32.Zeus. Slednji je aktiven na računalniškem namizju, kiberkriminalcem pa skupaj omogočata, da se izognejo dvostopenjski avtentikaciji, ki je značilna za mnoge spletne bančne sisteme.

Zlonamerni programi se vedno pogosteje znajdejo tudi na mobilnih napravah zahvaljujoč uporabi QR kod. QR koda je črtna koda, ki ima večjo zmožnost hrambe podatkov. Kiberkirminalci z uporabo QR kod širijo tudi SMS trojance, ki so jih zamaskirali v programe in aplikacije za Android. Potem, ko uporabnik skenira kodo, mobilna naprava začne z avtomatskim prenašanjem zlonamerne datoteke, ki nato pošilja SMS sporočila na telefonske številke visoko-cenovnih storitev brez vednosti uporabnika.

Največje presenečenje tretjega četrtletja pa je spoznanje hekerjev, da je zaščita današnjih operacijskih sistemov premočna, zato je skoraj nemogoče namestiti korenski komplet (rootkit) na delujoči sistem. Snovalci virusov so se namreč zopet vrnili k sistemu BIOS in tako poskušali okužiti sisteme, še preden se zaženejo. Od pojava zloglasnega virusa CIH oziroma Chernobyl, ki je deloval na ta način, je minilo že dobro desetletje, omenjene tehnologije pa se ponovno poslužujejo tudi današnji kiberkriminalci.