Namen Strategije razvoja elektronskega poslovanja ter izmenjave podatkov iz uradnih evidenc ( SREP) je določitev okvira in ciljev za nadaljnje uresničevanje novih in že zastavljenih dejavnosti razvoja elektronskega poslovanja v javni upravi. SREP prinaša napredne pristope in bistvene premike pri razumevanju pomena elektronskega poslovanja z namenom, da se premostijo današnje omejitve, ki upočasnjujejo razvoj elektronskega poslovanja.
Strategija bo udejanila in pospešila razvoj elektronskega poslovanja in elektronskih storitev na štirih strateških področjih z izrabo horizontalnih funkcij in posledično večjo podporo nosilcem vertikalnih vsebin. Prvo strateško področje strategije poudarja uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) in elektronskega poslovanja za zagotavljanje odličnosti delovanja javne uprave, tj. doseganja uspešnega in učinkovitega delovanja javne uprave. Na tem področju želimo z izrabo orodij IKT omogočati čedalje bolj kakovostno, transparentno, hitro in varčno delovanje javne uprave. Drugo strateško področje se posveča uporabnikom. Dosedanje meritve uporabe elektronskih javnih storitev v Sloveniji in EU so pokazale, da je uporaba elektronskih storitev zelo majhna v primerjavi s ponudbo. Zato je cilj tega strateškega področja povečati uporabo elektronskih javnih storitev na različne načine kot npr. s promocijo in z usposabljanjem uporabnikov, vključevanjem čim širšega kroga uporabnikov, vključno s socialno ranljivimi in zapostavljenimi skupinami, razvojem proaktivne storitve, razvojem uporabnikom prijaznih storitev itd. Tretje strateško področje poudarja razvoj kompleksnih rešitev, kar pomeni integracijo rešitev, ki so jih razvili različni vsebinski nosilci, in razvoj skupnih rešitev, ki združujejo več vsebinskih nosilcev. Za udejanjanje tega strateškega cilja je bistveno zagotavljanje interoperabilnosti med vsemi udeleženimi institucijami javne uprave. Zadnje, četrto strateško področje, spodbuja razvoj elektronskega poslovanja med državami članicami EU. Direktive EU namreč prinašajo čedalje več zahtev glede elektronske podpore izvajanju čezmejnih storitev, kot so npr. Direktiva o storitvah, Direktiva INSPIRE itd. Izpolnitev zahtev teh direktiv je mogoča samo z namensko usmeritvijo naporov v razvoj čezmejnega elektronskega poslovanja.
V javni upravi je mogoče zaznati nesorazmeren razvoj elektronskega poslovanja. Medtem ko je bil na nekaterih področjih pri razvoju elektronskih storitev dosežen velik napredek je na drugih področjih še veliko priložnosti za razvoj in izboljšanje uporabe.
Izhodišče SREP za doseganje uravnoteženega razvoja elektronskega poslovanja v javni upravi je prenos rešitev in dobrih praks, ki so nastale na področju e-uprave, na druga področja elektronskega poslovanja v javni upravi. Prenos rešitev in dobrih praks bo imel želeni učinek le, če bo izveden na urejen način.
Dušan Kričej, Ministrstvo za javno upravo |
