Ključne odločitve o upravljanju interneta, kot so npr. vrhnje domene in upravljanje internetnega imenika jedra, trenutno sprejema Organizacija za dodeljevanje spletnih imen in številk (ICANN), zasebna neprofitna organizacija, ustanovljena v Kaliforniji. Do sedaj je ICANN deloval na podlagi sporazuma z Ministrstvom za trgovino ZDA, vendar sporazum preneha veljati 30. septembra letos. Zato je komisarka Viviane Reding predstavila nov model upravljanja interneta po omenjenem datumu. Ta naj bi vključeval v celoti zasebno in odgovorno organizacijo ICANN, neodvisen sodni organ in „G12 za upravljanje interneta“ – večstranski forum za medvladne razprave o splošni politiki upravljanja interneta in varnostnih vprašanjih.
„Verjamem, da se predsednik Obama zaveda globalne narave interneta ter ima pogum in modrost, da septembra začrta pot za novo, odgovornejšo, bolj transparentno ter bolj demokratično in večstransko obliko upravljanja interneta,“ je v svojem internetnem video posnetku danes zjutraj povedala evropska komisarka Viviane Reding. „Ukrepati moramo zdaj. Evropa je pripravljena podpreti predsednika Obamo v njegovih prizadevanjih.“ Viviane Reding je poudarila, da „bo trenutek resnice nastopil 30. septembra letos, ko preneha veljati sedanji sporazum med organizacijo ICANN in vlado ZDA, s čimer se odpirajo vrata popolni privatizaciji ICANN-a, ter hkrati zastavlja vprašanje, komu naj ICANN odgovarja od 1. oktobra dalje.“
ICANN se ukvarja z nekaterimi najobčutljivejšimi temami, povezanimi z upravljanjem interneta, kot so vrhnje domene ali upravljanje sistema internetnih naslovov, ki omogoča, da se med seboj lahko poveže na milijone računalnikov. ICANN je bil ustanovljen 1998 v Kaliforniji na podlagi sporazuma z vlado ZDA.
„Odgovornost ICANN-a je neizogibna,“ je opozorila Viviane Reding. „Odločitev Clintonove administracije za postopno privatizacijo internetnega sistema imen domen in naslovov je bila pravilna. Na dolgi rok je neopravičljivo, da vladna služba ene same države nadzoruje internetno funkcijo, ki jo uporablja več sto milijonov ljudi po vsem svetu.“
Viviane Reding je še pojasnila, kako naj bi izgledal nov model upravljanja interneta po 30. septembru. Med drugim naj bi zajemal:
- v celoti privatiziran in neodvisen ICANN, ki bi deloval v skladu z najvišjimi standardi upravljanja podjetij, zlasti kar se tiče finančne preglednosti in notranje odgovornosti, ter učinkovit sodni nadzor ICANN-a,
- večstranski forum, kjer bi vlade razpravljale o vprašanjih splošne politike upravljanja interneta, kot npr. „G12 za upravljanje interneta“ – neformalna skupina predstavnikov vlad, ki se sestaja najmanj dvakrat letno in po potrebi z večino glasov lahko sprejema priporočila za ICANN. Ta skupina bi zagotovila hiter odziv v primeru grožnje stabilnosti, varnosti in odprtosti interneta. Skupina „G-12 za upravljanje interneta“ bi bila geografsko uravnotežena, tako da bi jo sestavljala po dva predstavnika iz Severne Amerike, Južne Amerike, Evrope in Afrike, po trije predstavniki iz Azije in Avstralije ter predsednik ICANN-a kot član brez pravice glasovanja. Mednarodnim organizacijam, pristojnim na tem področju, bi se dodelil status opazovalca.
Evropska komisija bo 6. maja gostila prvo javno predstavitev mnenj v Bruslju, kjer bodo predstavniki evropske internetne skupnosti lahko izrazili svoja pričakovanja v zvezi s prihodnjim upravljanjem interneta.
