Strokovnjaki iz EU si bodo tudi prizadevali preprečevati kazniva dejanja na področju e bančništva in spletnih rezervacij ter tako povečati zaupanje e potrošnikov. Evropski center za kibernetsko kriminaliteto bo osredotočen tudi na zaščito profilov na socialnih omrežjih in boj proti kraji identitete prek spleta. Boril se bo tudi proti kibernetski kriminaliteti, ki povzroča hudo škodo žrtvam, na primer spolnemu izkoriščanju otrok prek spleta, ter proti kibernetskim napadom na pomembno infrastrukturo in informacijske sisteme Unije.
Do leta 2011 je imelo dostop do interneta skoraj tri četrtine evropskih gospodinjstev (73 %), leta 2010 pa se je več kot ena tretjina državljanov EU (36 %) posluževala storitev spletnega bančništva. V Evropi 80 % mladih sodeluje v socialnih omrežjih na spletu, e trgovina na svetovni ravni pa obsega osem bilijonov dolarjev letno. Kibernetska kriminaliteta se povečuje, storilci kaznivih dejanj na tem področju pa so za svoje nezakonite dejavnosti ustvarili dobičkonosen trg, na katerem lahko organizirane kriminalne družbe pridobijo podatke o kreditnih karticah že za 1 evro, ponarejene kreditne kartice za približno 140 evrov, podatke o bančnih računih pa samo za 60 evrov.
Kazniva dejanja v kibernetskem prostoru so usmerjena tudi proti socialnim medijem: vsak dan je zaradi različnih vrst poskusov vdora blokiranih do 600 000 računov na Facebooku, leta 2009 pa je bilo odkritih več kot 6 700 000 ugrabljenih računalnikov.
Evropski center bo države članice EU opozarjal na večje kibernetske grožnje in na pomanjkljivosti njihove spletne zaščite. Odkrival bo organizirane kriminalne mreže na področju kibernetskega kriminala ter najpomembnejše storilce kaznivih dejanj v kibernetskem prostoru. Zagotavljal bo operativno podporo v konkretnih preiskavah, in sicer s pomočjo forenzičnih strokovnjakov ali s pomočjo pri vzpostavljanju skupnih preiskovalnih ekip na področju kibernetske kriminalitete.
Za doseganje svojih nalog in za boljšo podporo preiskovalcem, tožilcem in sodnikom na področju kibernetske kriminalitete v državah članicah bo center združeval informacije iz prosto dostopnih virov, zasebnega gospodarstva, policije in akademskih krogov. Prav tako bo služil kot baza znanja za policijske uprave držav članic ter združeval strokovno znanje in usposabljanja s področja kibernetske kriminalitete v Evropi. Lahko bo odgovarjal na poizvedbe preiskovalcev, tožilcev in sodnikov na področju kibernetskega kriminala ter zasebnega sektorja o posebnih tehničnih in forenzičnih vprašanjih.
Center bo za preiskovalce na področju kibernetske kriminalitete pomenil platformo, v kateri bodo lahko enotno nastopali v razpravah z računalniško industrijo, drugimi družbami iz zasebnega sektorja, raziskovalno skupnostjo, združenji uporabnikov in organizacijami civilne družbe. Nenazadnje bo center postal naravni partner za druge mednarodne partnerje in pobude na področju kibernetskega kriminala.
Center naj bi pričel delati januarja naslednje leto.
