Državljani in podjetja v EU več časa preživijo na spletu, pogosteje nakupujejo na spletu ter imajo več zaupanja v informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) in več digitalnih spretnosti, so sporočili iz Bruslja.

Od leta 2010 se je delež ljudi, ki internet uporabljajo vsaj enkrat tedensko, zvišal s 60 na 72 odstotkov. Države z največjim napredkom so Grčija, Romunija, Irska, Češka in Hrvaška, nasploh najuspešnejše države, v katerih več kot 90 odstotkov prebivalcev uporablja internet, pa so Danska, Švedska, Nizozemska in Luksemburg. V Sloveniji ta delež znaša 69 odstotkov.

Število tistih, ki interneta ne uporabljajo, se je medtem zmanjšalo za tretjino, tako da zdaj ta delež znaša 20 odstotkov (v Sloveniji 23 odstotkov). Če se bo ta trend nadaljeval, bo dosežen cilj Digitalne agende, da se ta številka do leta 2015 zmanjša na 15 odstotkov.

Podatki tudi kažejo, da veliko več ljudi nakupuje na spletu, in sicer 47 odstotkov državljanov EU (v Sloveniji 36 odstotkov). To predstavlja rast za deset odstotnih točk, zato bo cilj 50 odstotkov do leta 2015 zelo verjetno dosežen.

Vsi Evropejci imajo prek različnih fiksnih ali brezžičnih tehnologij zagotovljen dostop do širokopasovnih omrežij, pri čemer se je razpoložljivost mobilnih širokopasovnih omrežij četrte generacije v enem letu povečala s 26 na 59 odstotkov (v Sloveniji 63 odstotkov).

Fiksni internet s hitrostjo vsaj 30 Mbps je na voljo 62 odstotkom prebivalcev EU (v Sloveniji 74 odstotkov), pred enim letom je bil ta odstotek 54 odstotkov.

Vendar pa ob tem v komisiji opozarjajo, da uporabniki kljub vsemu pogosto, zlasti na podeželju, nimajo visokohitrostne širokopasovne povezave, ki bi lahko zadovoljila njihove digitalne potrebe. Na podeželskih območjih ima samo 18 odstotkov gospodinjstev dostop do širokopasovne povezave visoke hitrosti.

Podatki še kažejo, da manjša podjetja ne izkoriščajo priložnosti, saj jih samo 14 odstotkov z manj kot 250 zaposlenimi prodaja izdelke in storitve na spletu (v Sloveniji 10 odstotkov). V EU tako ni niti ena država blizu temu, da bi dosegla za leto 2015 določeni povprečni cilj EU, to je 33 odstotkov.

Poleg tega so leta 2013 storitve e-uprave stagnirale. Uporabljalo jih je samo 41 odstotkov prebivalcev EU (v Sloveniji 52 odstotkov). S tako stopnjo napredka države članice ne bodo dosegle cilja 50 odstotkov do leta 2015.

Velik razkorak v digitalnih spretnostih prav tako ostaja velika težava. Po podatkih komisije skoraj 50 odstotkov prebivalstva nima zadostnih digitalnih spretnosti za današnje delovno okolje.

"Večina Evropejcev živi digitalno življenje in želijo si še več digitalnih storitev. Rešili smo problem dostopa do interneta. Ostaja pa razkorak v digitalnih spretnostih. Če ne bomo naredili več, bomo imeli v Evropi deprivilegiran sloj digitalno nepismenih ljudi," pravi podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes.

Pregled uspešnosti digitalne agende za leto 2014 ocenjuje napredek na ravni EU in nacionalni ravni pri doseganju tega cilja, pri čemer se kot merilo upošteva 13 ključnih kazalnikov uspešnosti. Poročilo temelji na podatkih za leto 2013.

Evropska komisija je do zdaj izvedla 72 od 101 ukrepa v okviru evropske digitalne agende. Dodatnih 23 ukrepov naj bi bilo zaključenih do roka, šest pa jih bo zagotovo ali verjetno izvedenih z zamudo.