Kot je za STA pojasnila namestnica informacijske pooblaščenke Rosana Lemut-Strle, je bil sestanek delovne skupine namenjen predvsem izmenjavi mnenj in praktičnih izkušenj s predstavniki iskalnikov.

"Dokončnih stališč glede načina izvedbe sodbe Sodišča EU delovna skupina še ni oblikovala, je pa predstavnikom iskalnikov postavila vrsto vprašanj. S pomočjo odgovorov nanje bo delovna skupina po pričakovanjih letos jeseni oblikovala smernice za implementacijo sodbe sodišča EU v praksi," je dejala.

Sodišče EU je maja namreč odločilo, da imajo državljani Evropske unije pravico od spletnih iskalnikov zahtevati izbris zastarelih ali nerelevantnih osebnih podatkov. Kot prvi se je na sodbo odzval ameriški Google, ki je konec maja objavil poseben obrazec, kjer lahko državljani EU zahtevajo umik povezav, sredi julija pa mu je sledil še Microsoft s svojim iskalnikom Bing.

Pri zahtevah za izbris sicer prihaja do zapletov. Sodišče EU je med drugim namreč zapisalo, da je treba najti ustrezno ravnotežje med pravico do pozabe in interesom javnosti. A zaenkrat še ni jasno, na kakšen način presojanje interesa javnosti poteka - v Veliki Britaniji je na primer že prišlo do izbrisov povezav na kritične novinarske članke Guardiana, BBC in drugih, kar je sprožilo pomisleke glede vpliva sodbe na svobodo medijev.

Prav tako niso jasne niti druge podrobnosti, na primer kako brskalniki obravnavajo zahteve, kako brišejo povezave in ali jih brišejo tudi z neevropskih različic svojih spletnih strani.

Google naj bi od konca maja prejel že več kot 90.000 zahtevkov za izbris povezav, nekateri evropski informacijski pooblaščenci so že prejeli tudi prve pritožbe zaradi zavrnitev izbrisa.

Nekaj prijav posameznikov so prejeli tudi v slovenskem uradu pooblaščenca, kjer so jih napotili na Googlov obrazec za odstranitev rezultatov. "Pritožb zavoljo zavrnitve na tej stopnji pa še nismo prejeli," je pojasnila namestnica informacijske pooblaščenke.

STA