S tem bi izdajatelji slednjih izgubili približno tretjino spektra, v zameno pa bi dobili zagotovitev regulativne varnosti v preostalem spektru pod 700 MHz vse do leta 2030. Še pred tem - najpozneje do leta 2025 - pa naj bi bil opravljen temeljit pregled rabe frekvenc v vseh članicah, ki bi bil osnova za oceno stanja tehnologije in razvoja trga.
"Izdajatelji in ponudniki širokopasovnega interneta so že predolgo vsak na svojem bregu glede uporabe ultravisokih frekvenc. Na osnovi pogovorov z obema sektorjema sem predlagal enoten predlog, ki bi Evropi lahko omogočil uspeh v digitalnem stoletju," je ob predstavitvi predloga dejal Lamy, sicer nekdanji generalni direktor Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Kompromisni predlog naj bi osemindvajseterici omogočil, da čim prej uredi razdelitev frekvenc v pasu 700 Mhz in posledično hitreje doseže cilje digitalne agende, hkrati pa zagotovi stabilnost prizemnih izdajateljev televizijskih programov, so sporočili iz Bruslja. A kot piše nemška tiskovna agencija dpa, EU čaka še dolga pot - jeseni naj bi se na to temo odvila javna razprava, unija pa naj bi poročilo nato pripravila do konca leta.
Komisarka Kroesova, ki je pristojna za digitalno agendo, je danes napovedala tudi nova pravila o usklajevanju frekvenčnih pasov, ki jih uporabljajo brezžični mikrofoni, med drugim tudi v pasu UHF, ter predstavila prvo poročilo o tem, kako države članice EU trenutno uporabljajo radijske frekvence in kakšni bodo izzivi v prihodnosti. Vsi trije elementi naj bi pomagali zagotoviti dolgoročno prihodnost za širokopasovne, televizijske in druge brezžične storitve v Evropi, so poudarili v Bruslju.
STA
