Tri najbolje uvrščena mesta – Seul, Singapur in London – so z obsežnimi naložbami v IKT uspešno dosegla številne družbene, gospodarske in okoljske cilje. Singapur je, na primer, spodbudil hiter razvoj e-zdravja in oblikoval pionirske pristope na področju upravljanja prometa. Po drugi strani pa Seul uporablja IKT za uresničevanje številnih prednosti na področju varovanja okolja, ki jih prinašajo visokotehnološke pobude.
Raziskava je pokazala, da tudi mesta v Braziliji, Rusiji, Indiji in na Kitajskem, kot sta SaoPaulo in Delhi, pripravljajo obetavne pobude, s katerimi želijo hitro premostiti svoje družbene in ekonomske razlike. Med njimi še zlasti izstopa SaoPaulo, ki je bil za svoje programe za spodbujanje e-vključenosti nagrajen s številnimi državnimi in mednarodnimi nagradami. Te pobude pomenijo, da se mesta zavedajo tako potrebe po izboljšanju tehnološke in komunikacijske pismenosti kot tudi pomembne vloge, ki jo informacijsko-komunikacijske tehnologije igrajo pri njihovem nadaljnjem razvoju.
Delhi pripravlja več obetavnih pobud, katerih cilj je izkoristiti IKT za korist svojih prebivalcev. Odličen primer projekta s številnimi deležniki je projekt Eko, ki omogoča izvedbo finančnih transakcij z nizko vrednostjo prek mobilnih telefonov ali v maloprodajnih trgovinah. V okviru projekta Eko je bilo prek mikro depozitov, plačil in nakazil obdelanih 500 milijonov ameriških dolarjev, prednosti programa pa je izkoristilo 1,3 milijona potrošnikov. V mestih, kot je Delhi, je prebivalcem omogočen dostop do osnovnih finančnih storitev, s katerimi se lahko vključujejo v podjetniške dejavnosti in dobijo plačilo za opravljeno delo.
Višji BDP na prebivalca se pogosto povezuje s povečano porabo in večjim vplivom na okolje, na primer zaradi višjih izpustov CO2. Del raziskave, ki vključuje vpliv na okolje, pojasnjuje, kako je mogoče z uporabo IKT zagotoviti rast BDP-ja brez višjih izpustov CO2. Na primer, mesto z visokim BDP-jem lahko uporabi IKT ter zniža izpuste CO2 tako, da vpelje pametne rešitve mestnega prevoza, mesta v državah v razvoju pa lahko izberejo bolj trajnostni razvoj tako, da si zagotovijo enake storitve a namesto fizičnih izdelkov uporabijo virtualne.
Raziskava najbolj povezanih mest je orodje, ki lahko vladam in vodstvenim delavcem pomaga spremljati položaj in napredek mest na krivulji tehnološkega razvoja. Obravnavati jo je treba kot izhodišče za odprti dialog in ne kot zadnjo besedo o tem, kako lahko mesta izboljšajo svoje dosežke na treh področjih, ki jih raziskava meri.
