Napisali so program Dryad, ki obrne proces »risanja«, v tem primeru drevesa, na glavo. Na voljo imamo prototipe že izdelanih dreves, ki jih nato oblikujemo po svojih željah in na koncu preprosto dobimo unikatno drevo.
Ko odpremo program, imamo na desni strani gozd, po katerem se premikamo (levo, desno). Vidimo različna drevesa. Ko enega izberemo, mesto, kjer stoji, povečamo (drsnik pod gozdom) in skočimo globlje v gozd. Zdaj v istem delu zaslona vidimo možna drevesa, ki so izpeljani iz izbranega. Bolj ko povečujemo, bolj so si prikazana drevesa med seboj podobna. Ko izberemo kakšno drevo iz gozda, se ta prikaže v vsej svoji »veličini« na levem delu zaslona. Izbrano drevo lahko spreminjamo, tako da preprosto premikamo drsnike pod določenimi značilnostmi drevesa (dolžina vej, kako se te razraščajo iz debla, oblika debla ...).
Alternative
Okolje Second Life uporablja skriptni jezik, prek katerega lahko »narišete« katerikoli tridimenzionalni objekt. Torej tudi drevo. Slabost pristopa je v tem, da se morate jezika naučiti.
Orodje za risanje dreves SpeedTree lahko uporabijo igralci igre Unreal Tournament 3, ko oblikujejo sebi lastno igralno okolje. Namenjeno je tistim igralcem, ki si želijo izdelovati okolja, zato ni bilo oblikovano v smeri preproste uporabe.
Kot smo lahko preizkusili, je program izredno preprost za uporabo. Kar pa je na uporabniški strani preprosto, je običajno na drugi strani (v tem primeru v programu) zelo kompleksno. Tudi v tem primeru je tako. Drevo opisuje okoli 100 spremenljivk − lastnosti drevesa. Ko uporabnik eno nekoliko spremeni, mora »matematika« v ozadju izračunati, kako spremembo vključiti v dvodimenzionalni prikaz tridimenzionalnega objekta na zaslonu (levi del zaslona). Kljub zahtevnim izračunom to z dovolj zmogljivim računalnikom poteka v realnem času. Ali − ko premikamo drsnik pod izbrano lastnostjo, se drevo na levi strani spreminja pred našimi očmi. V program je vključeno nekaj pameti, predvsem v tistem delu, kjer se mora program odločiti, katera drevesa naj prikaže uporabniku, ko ta prvič odpre program. Prikaz dreves, pri katerih bi program naključno izbral vrednosti vseh stotih spremenljivk, bi bil popoln »kaos«. Le malo dreves bi bilo takih, da bi jih uporabnik tako tudi imenoval. Namesto tega program prek interneta najde podatke o drevesih, ki so jih že pred nami oblikovali drugi uporabniki programa, in na podlagi teh podatkov oblikuje naš »gozd«.
Pisci želijo, na koncu pa je vse odvisno od denarja (oziroma interesa univerze, da financira razvoj), program razvijati naprej, tako da bodo uporabniki lahko oblikovali objekte, ki jih potrebujejo znotraj navideznih svetov. Trenutna funkcija programa pa je demonstracija preprostega uporabniškega vmesnika.
Program, ki smo ga opisali najdete na spletni strani http://dryad.stanford.edu/.Zasede približno 50 MB prostora na trdem disku in potrebuje povezavo v internet!
