Energetski menedžment (EM) je strukturirana skupina organizacijskih, tehničnih in vedenjskih aktivnosti v podjetju. Namen energetskega managementa je gospodarno upravljanje z energijo, ekonomsko upravičeno zniževanje rabe in stroškov za energijo ter ohranjanje doseženega napredka. Upravljanje z energijo v podjetju obsega vse vidike nadzora nad energijo, saj izkušnje kažejo, da morajo podjetja za doseganje najboljših rezultatov uporabiti strukturiran pristop v obliki določenih zaporednih aktivnosti oziroma dogodkov. Vsaka organizacija, pa naj uvaja sistem upravljanja z energijo prvič ali pa nadgrajuje obstoječa prizadevanja, se mora zavedati zaporednega pristopa in temu ustrezno prilagoditi svoje dejavnosti.
Ključne poudarke energetskega managementa lahko strnemo v nekaj osnovnih točk:
• odločitev za energetski management mora sprejeti vodstvo podjetja, saj le to zagotavlja ustrezno organizacijo;
• podjetje mora spremljati ključne kazalce rabe energije in sicer v dovolj kratkih obdobjih, ki jim omogočijo konkretno analizo možnosti za izboljšave. Metoda ciljnega spremljanja ključnih kazalcev podjetju tudi omogoča predvidevanje trendov rabe energije, načrtovanje izboljšav in spremljanje uspešnosti uvajanja izboljšav;
• aktivnosti za izboljšave morajo slediti principu lupljenja čebule: začnemo pri vprašanju, koliko energije sploh potrebujemo za proizvodnjo, končamo pa pri ukrepih, ki vsakodnevno skrbijo za dobro gospodarjenje v podjetju;
• podjetje mora pripraviti načrt izvajanja programa ter upoštevati vidike, ki pokrivajo organizacijo aktivnosti, ukrepe pri tehnologiji ter aktivno vključevanje vseh zaposlenih;
• za dober nadzor izvajanja mora podjetje redno spremljati uspešnost, preverjati ključne kazalce in stalno vzdrževati kakovost izvedbe.
Sledila je predstavitev novega evropskega standarda na področju energetskega managementa EN 16001, pri katerem je kot edini Slovenec sodeloval mag. Fatur. Standard je v Sloveniji začel veljati 1. oktobra 2009, priporočila standarda pa so namenjena predvsem velikim podjetjem, ki imajo kompleksen energetski sistem. Osnovo za nastanek evropskega standarda je ekipa strokovnjakov poiskala v obstoječih standardih za energetski management nekaterih evropskih držav, med drugim tudi Švedske, izhajali pa so tudi iz okoljskega standarda ISO 14001. Standard EN 16001 je neobvezen in neupoštevanje priporočil ne bo sankcionirano, predvidevamo pa lahko, da standard primeren za okoli 100 velikih slovenskih podjetij. Priporočila standarda pa bi bilo smiselno prenesti v poslovanje številnih manjših podjetij, predvsem s stališča priprave načrtov, zajema in obdelave energetskih podatkov, spremljanja energetsko proizvodnih kazalnikov in vpeljave energetskega managementa v splošno organizacijsko in vedenjsko kulturo podjetja. Le z uravnoteženo »kombinacijo« aktivnosti v podjetju (kot je prikazano na sliki 2), ki zajemajo organizacijo, tehnologijo in zaposlene je mogoče dolgoročne doseči želeno obvladovanje energije in s tem stroškov zanjo.
