Največje razočaranje je cena. Ta naj bi bila okoli 41.000 dolarjev, kar je za tak avtomobil, namenjen vožnji v službo in krajšim relacijam, preveč. Tudi za ameriške razmere. Z nekaterimi davčnimi in ekološkimi olajšavami ta cena sicer lahko pade na okoli 33.500 USD, kar pa je še vedno veliko.

Kljub temu pa je Volt poseben avtomobil. Američani se hvalijo, da je z električnim polnjenjem mogoče prevoziti okoli 40 milj (okoli 25 kilometrov), odvisno seveda pod načina vožnje in voznih razmer, s polnim tankom bencina pa se doseg avtomobila poveča na 340 milj ali okoli 540 kilometrov, kar pravzaprav ni nič posebnega, posebej za evropske razmere ne. Posebnost je to, da naj bil ta avtomobil v povprečju porabil manj kot 1,2 litra na 100 km, kar pa je kar dober rezultat. A ne tako dober, da bi odtehtal tako visoko ceno. Honda Insight, hibridni avtomobil, ki ga Honda prodaja na ameriškem trgu, stane 19,800 USD, kar je 13,500 USD manj kot najcenejša različica Volta. Američani so izračunali, da ob trenutni ceni bencina, v praksi to pomeni več kot 250.000 kilometrov, kar daje Hondi vsekakor veliko prednost. Posebej še, ker GM za svoje Li-Ion baterije, ki poganjajo Volt, daje le 160.000 kilometrov garancije, koliko pa stanejo nove, pa še ni jasno, prav tako tudi niso jasni stroški servisa.

Je pa res, da je trenutno stanje na področju električnih avtomobilov takšno, da trenutno nobeden še ni »ekonomsko upravičen«, tako da razmišljati o tem, ali se tak avtomobil izplača kupiti, nima nobenega smisla. Pa ne le ekonomsko, tudi ekološko. Nihče še namreč ni izračunal ekoloških posledic tako izdelave takšnih avtomobilov kot tudi posledic odpadnih baterij in elektronskih komponent, ki se bodo nujno pojavili s povečanjem uporabe električnih avtomobilov. Ta trenutek gre torej predvsem za to, da si proizvajalci ustvarjajo tržno ime na tem področju.