Vendar so med državami članicami pomembne razlike - internet vsak dan ali skoraj vsak dan po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat uporablja kar 85 odstotkov Dancev, medtem ko je takšnih v Romuniji le okoli tretjina oz. 32 odstotkov.

V Sloveniji internet vsak dan uporablja 58 odstotkov prebivalcev, leta 2006 pa je bilo vsakodnevnih uporabnikov le 36 odstotkov. Delež prebivalcev, ki interneta nikoli niso uporabljali, se je v zadnjih osmih letih spustil s 43 odstotkov na 24 odstotkov, kar je sicer slabše od evropskega povprečja, ki znaša 18 odstotkov.

Storitve v oblaku za shranjevanje datotek, kot so fotografije, glasba ali videoposnetki, po podatkih Eurostata uporablja vsak peti Evropejec (21 odstotkov). Storitve najpogosteje uporabljajo mladi, starejši pa bistveno manj.

V Sloveniji storitve v oblaku uporablja 18 odstotkov prebivalcev, največ (48 odstotkov) v starostni skupini 16 do 24 let. Precej manj (19 odstotkov) uporabnikov je v starostni skupini 25 do 54 let, v skupini 54 do 74 let pa delež znaša le pet odstotkov.

Le dobra desetina uporabnikov storitev v oblaku na ravni EU uporablja plačljive storitve - največ jih je na Danskem (42 odstotkov), v Veliki Britaniji (38 odstotkov) ter v Luksemburgu in na Švedskem (35 odstotkov). V Sloveniji za storitve hrambe v oblaku plačuje štiri odstotke uporabnikov.

Med razlogi za uporabo oblačnih storitev Evropejci najpogosteje omenjajo dostopnost na različnih napravah in storitvah (59 odstotkov) ter enostavnost deljenja datotek z drugimi uporabniki (prav tako 59 odstotkov). Pogost argument za uporabo teh storitev je še zaščita pred izgubo podatkov (55 odstotkov), sledijo pa še količina prostora, ki je na voljo, ter dostopnost velikih zbirk glasbe, filmov in televizijskih programov.

STA