Poročilo, s katerim se je vlada seznanila prejšnji teden, med drugim ugotavlja, da se z urejanjem spletnih mest državne uprave del svojega delovnega časa oz. v povprečju 19 ur mesečno ukvarja približno 770 javnih uslužbencev.

"To pomeni, da javni uslužbenci za urejanje spletnih mest državne uprave mesečno porabijo 5092 ur, kar je enako, kot če bi se približno 29 javnih uslužbencev polni delovni čas ukvarjalo samo z urejanjem spletnih mest državne uprave," so v poročilu zapisali v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).

Iz proračuna se financira 91 odstotkov spletnih mest, preostalih devet odstotkov pa se jih v večji meri sofinancira iz evropskih sredstev. Vendar pa evropska sredstva, predvsem zaradi sofinanciranja velikih storitvenih portalov, kot sta E-vem in E-uprava - ti predstavljajo dobrih 80 odstotkov vseh stroškov -, pokrijejo večji delež skupnih stroškov in skupaj pokrijejo dve tretjini odstotkov skupnih stroškov vseh spletnih mest, je razvidno iz poročila.

Poročilo izpostavlja nekaj dražjih spletnih mest. Med storitvenimi spletnimi mesti izstopajo E-vem (3,9 milijona evrov v zadnjih petih letih), E-uprava (1,5 milijona evrov) in Nacionalni interoperabilnostni portal (680.000 evrov).

Med predstavitvenimi mesti izstopata spletno mesto statističnega urada (170.000 evrov) in urada za intelektualno lastnino (50.000 evrov), med t. i. tematskimi pa spletna mesta Postani vojak (91.578 evrov), Stop birokraciji! (115.000 evrov), Slovenia Business Point (179.283 evrov) in kulturnik.si (280.000 evrov).

Do konca letošnjega leta bo sicer vzpostavljenih še 19 novih spletnih mest. Koliko jih bo ukinjeno, zaenkrat ni jasno, se pa z vzpostavitvijo Enotne vstopne točke (EVT) na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov ukinjajo ali prenavljajo nekatera sorodna spletna mesta, z vzpostavitvijo predstavitvenega spletnega mesta Finančne uprave RS pa se bosta ukinili spletni mesti CURS in DURS.

Poročilo ugotavlja tudi, da organi države uprave v večini primerov ne vodijo statistike obiska spletnih mest, ki je ena izmed ključnih orodij za izboljšanje uporabniške izkušnje in prilagoditev spletnega mesta potrebam obiskovalcev spletnega mesta. Izpostavljenih je tudi nekaj spletnih mest, ki že več let niso posodobljena, ter spletnih mest, ki imajo premalo vsebin, da bi upravičevala samostojno spletno mesto.

Med drugim Ukom ugotavlja, da na temo varnosti in zdravja pri delu glede na poklic obstaja kar 12 samostojnih spletnih mest, sedem spletnih mest pa obstaja na temo digitalnih potrdil. Za večino izpostavljenih spletnih mest so že sami organi državne uprave ugotovili, da bi jih bilo smiselno ukiniti, dodajajo v poročilu.

V Ukomu sicer opozarjajo, da podatki niso popolni. V postopku zbiranja podatkov so namreč ugotovili, da organi državne uprave ne vedo za vsa spletna mesta, katere upravljajo oziroma so jih upravljali. "Iz tega sledi, da je zelo verjetno, da poročilo ne vključuje vseh spletnih mest," so zapisali.

Spletna mesta državne uprave sestavljajo mesta vlade, ministrstev, vladnih služb, organov v sestavi, upravnih enot in diplomatska konzularna predstavništev.

Kot so za STA pojasnili v Ukomu, bodo na podlagi sklepa vlade s posameznimi organi državne uprave preverili upravičenost obstoječih spletnih mest, pred vzpostavitvijo novega spletnega mesta pa se bo odslej treba posvetovati z Ukomom.

"Slednje bo zagotovo prispevalo k racionalizaciji spletnih mest v smislu združevanja in bolj premišljenemu vzpostavljanju novih spletnih mest," so dodali.

STA