Raziskava, ki zajema skoraj 27 000 ljudi v vseh državah članicah EU, kaže močno povezavo med obveščenostjo o nevarnostih kibernetske kriminalitete in občutkom zaupanja na spletu. Večina tistih, ki zaupajo spletnemu bančništvu in spletnemu nakupovanju, se počuti dobro obveščenih o kibernetski kriminaliteti.
Druge ključne ugotovitve raziskave so:
•53 % uporabnikov interneta kupuje blago ali storitve na spletu, 52 % uporablja spletna socialna omrežja, 48 % uporablja storitve spletnega bančništva, 20 % pa prodaja blago ali storitve,
•29 % uporabnikov interneta ne zaupa v svoje sposobnosti uporabe interneta za spletno bančništvo ali spletno nakupovanje,
•59 % uporabnikov interneta meni, da niso dobro obveščeni o nevarnostih kibernetske kriminalitete,
•40 % uporabnikov interneta skrbi, da bodo njihovi osebni podatki ukradeni ali zlorabljeni, 38 % pa jih je zaskrbljenih glede varnosti spletnih plačil.
Evropska komisija je marca letos predlagala, da se leta 2013 ustanovi Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) z namenom zaščite državljanov in podjetij pred vse večjimi kibernetskimi grožnjami. Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti se bo osredotočil na spletna protipravna ravnanja organiziranih kriminalnih združb, zlasti na napade na e-bančništvo in druge spletne finančne dejavnosti. Poleg tega bo skušal najti načine za boljšo zaščito profilov socialnih omrežij pred kibernetskimi napadi, nacionalnim organom kazenskega pregona pa bo zagotavljal informacije in analize. To jim bo omogočilo pomoč v boju proti kraji identitete na spletu, spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok na spletu ter kibernetskim napadom na kritične infrastrukture in informacijske sisteme v Evropi.
EC3 naj bi začel delovati januarja naslednje leto. Vzpostavitev centra poteka na sedežu Europola v Haagu, vključno z izgradnjo laboratorija za kibernetsko kriminaliteto. Ustanovljenih bo približno 30 delovnih mest s polnim delovnim časom, strokovnjake pa bodo v center napotile tudi države članice. Europol je v zadnjih mesecih bistveno povečal praktično podporo preiskavam kibernetskih kaznivih dejanj v državah članicah. V okviru razvoja centra se vzpostavljajo stiki z nacionalnimi enotami organov kazenskega pregona na področju boja proti kibernetski kriminaliteti, pa tudi z akterji v zasebnem sektorju na področju kibernetske varnosti in protivirusne zaščite.
Septembra 2010 je Evropska komisija predložila predlog direktive za obravnavanje novih kibernetskih kaznivih dejanj, kot so obsežni kibernetski napadi. V njej so določeni konkretni ukrepi, vključno z opredelitvijo kaznivosti ustvarjanja in prodaje škodljive programske opreme ter izboljšanjem evropskega policijskega sodelovanja. Namen predloga je okrepiti odziv Evrope na kibernetske motnje ter uvesti nove obteževalne okoliščine in višje kazenske sankcije. To bo omogočilo učinkovitejši boj proti vse večjim grožnjam in obsežnim napadom na informacijske sisteme.
Poleg teh ukrepov je napočil čas, da EU določi vizijo, kako okrepiti varnost v kibernetskem prostoru s širšega vidika. Zato Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) trenutno pripravljata evropsko strategijo za kibernetsko varnost. Celoviti pristop h kibernetski varnosti bo zahteval sodelovanje ne le organov javne uprave, temveč tudi zasebnega sektorja, ki ima v lasti in upravlja veliko večino kibernetskih infrastruktur. Strategija bo morala zajeti različna področja politike, na katera lahko tveganja in grožnje za kibernetsko varnost negativno vplivajo. Med drugim bo vključevala ukrepe za zaščito infrastrukture in boj proti kibernetski kriminaliteti ter zunanje vidike, kot sta vloga kibernetskega prostora v demokratičnih gibanjih in izgradnja zmogljivosti v tretjih državah.
