Ko gre za družbena omrežja in aktivno državljanstvo je novinar Aljaž Pengov Bitenc v uvodu okrogle mize opozoril, da so družbena omrežja in internet zelo dobrodošla za širšo aktivacijo ljudi, a imajo vsaj toliko prednosti kot pasti.
Aktivno državljanstvo namreč do neke mere deformirajo. Zelo hitro namreč pademo v past, ko delimo ali všečkamo kakšen status na Fecebooku in mislimo, da smo s tem naredili svojo vlogo kot aktivni državljan, a dejansko na tej točke svoje vloge še nismo niti začeli igrati. Aktiven državljan namreč postaneš šele takrat, ko stopiš iz "tega mehurčka in narediš nekaj konkretnega", je opozoril Pengov Bitenc.
Sourednik portala e-demokracija Domen Savič mu je pritrdil in ocenil, da je celoten internet namenjen "pasivizaciji državljana". "Če hočeš biti aktiven, je zadnja stvar, da uporabljaš internet," je dejal.
Imajo pa družbena omrežja in internet po mnenju nekaterih udeležencev okrogle mize tudi svoje prednosti. Po oceni Boštjana Cizlja, ki se ukvarja z marketingom, so družbena omrežja politiki in socialnemu podjetništvu dala novo perspektivo, in sicer tako, da so jima postavila ogledalo. Na njih lahko namreč ljudje politikom neposredno povedo, kaj si mislijo o njih. Prednost interneta po njegovi oceni tudi je, da lahko ljudje spremljajo več virov, medtem ko so bili v preteklosti omejeni zgolj na nekatere.
Novinarka Nataša Briški družbena omrežja vidi kot odlično orodje za pritisk na tiste, ki zasedajo najvišje položaje v državi in pišejo zakone. Politiki se namreč po njeni oceni odzivajo predvsem na vzpodbude ljudi, ker jim želijo ugajati.
Kolumnist in filozof Edvard Kadič pa omenjena omrežja vidi kot možnost, preko katere lahko ljudje v prostor vnašajo empatijo, "ki je očitno manjka v tem trenutku".
Sicer pa so udeleženci na splošno ugotavljali, da družbenih omrežij in njihovega vpliva ni ne za precenjevati ne za podcenjevati.
Na okrogli mizi so se dotaknili tudi vloge medijev, ki so s svojimi spletnimi izdajami tudi del interneta, družbena omrežja pa uporabljajo tudi za to, da svoje bralce neposredno obveščajo o dogajanju.
Nataša Briški medijem predvsem zameri, ker so premalo odgovorni in ker se preveč prilagajajo tistim, ki jih berejo. Največja napaka medijev po njeni oceni je bila, da svojih vsebin na internetu niso začeli takoj zaračunavati. "Kako bomo imeli dobre medije, ne da bi za delo plačali. Tisto kar je zastonj, se na koncu izkaže za najdražje," je opozorila.
Ostali udeleženci pa so večinoma opozorili, da je treba biti tudi pri vsebinah, ki jih preko interneta, pa tudi sicer, posredujejo mediji, previden in pozoren, ker slika, ki jo posredujejo, ni vedno objektivna.
Okrogla miza je potekala v okviru dvodnevne mednarodne konference Dnevi socialne ekonomije 2013, ki od torka poteka v Ljubljani in sta jo organizirala Skupnost privatnih zavodov ter Šent - Slovensko združenje za duševno zdravje.
STA
