Problema in tudi dogovora ne bi bilo, če ne bi nekdanji analitik Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden razkril informacije o spornih vladnih programih nadzora doma in v tujini v imenu nacionalne varnosti oziroma vojne proti terorizmu.

Tehnološka podjetja so se takrat začela javno pritoževati nad vladnim pritiskom in so zahtevala, naj se jim dovoli objaviti čim več podrobnosti o njihovem sodelovanju z vladnimi vohuni. Od tajnega sodišča Fisa so zahtevala, naj jim vlada dovoli objavo podrobnosti, vlada pa je od Fise po drugi strani zahtevala, naj jim ne dovoli ničesar več, kot jim je že dovolila sama.

Podjetja so lahko doslej objavila le informacije o skupnem številu ukazov za predajo oziroma dostop do informacij o njihovih strankah - tako v okviru kazenskih preiskav kot preiskav, povezanih z nacionalno varnostjo, ter od vseh zveznih, državnih in lokalnih agencij skupaj.

Po novem lahko sedaj podjetja objavijo ločeno statistiko o kazenskih preiskavah in preiskavah nacionalne varnosti ter o tem, koliko zahtev je prišlo od preiskovalcev in koliko od sodišča Fisa. Pri slednjih lahko objavijo tudi, koliko zahtev je bilo za določeno stranko.

Vendar pa lahko statistiko glede preiskav nacionalne varnosti objavijo šele z zamudo šestih mesecev. Prav tako kar dve leti ne bodo smela seznaniti javnosti o morebitnem odkritju nove tehnologije, v katero je vlada sposobna vdreti.

Dogovor sta dosegla pravosodni minister Eric Holder in nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper s podjetji Microsoft, Google, Yahoo, Facebook in LinkedIn. Nobenih informacij pa še ni glede telefonskih podjetij, od katerih je vlada prav tako zahtevala in dobivala dostop do informacij o strankah.

STA