Širokopasovna strategija, ki jo je pripravila Evropska komisija, naj bi vsem prebivalcem Evropske unije že v naslednjih treh letih zagotovila dostop do širokopasovne povezave, do leta 2020 pa naj bi jih nadgradili s še večjimi hitrostmi. Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes je strategijo označila kot "digitalni kisik, nepogrešljiv za prihodnost Evrope", evropska potrošniška organizacija BEUC pa opozarja, da gre za pomemben, a ne dokončen korak.

Strategijo sestavljajo trije ukrepi. Priporočilo o reguliranem dostopu do omrežij naslednje generacije (NGA) je namenjeno nacionalnim regulativnim organom za telekomunikacije, ki bodo na njegovi podlagi lahko zagotavljali ustrezno ravnotežje med spodbujanjem naložb in zaščito konkurence. Z učinkovitim upravljanjem bi radi zagotovili, da bo do leta 2013 sproščenega dovolj radiofrekvenčnega spektra za brezžične širokopasovne povezave, ki bodo omogočile dostop do hitrega prenosa podatkov tudi na odročnih območjih. Hkrati je Evropska komisija države članice EU pozvala, da predstavijo operativne načrte s konkretnimi izvedbenimi ukrepi za gradnjo omrežij za prenos podatkov z visokimi in ultra visokimi hitrostmi, pri čemer so dodali opis, kako optimizirati stroške gradnje in izboljšati učinkovitost črpanja evropskih sredstev. Visoko hitrost (vsaj 30 megabitov na sekundo) naj bi do leta 2020 zagotovili vsem prebivalcem EU, polovica evropskih gospodinjstev pa naj bi bila po tem načrtu povezana z ultra hitrimi omrežji, ki omogočajo prenos podatkov s hitrostjo 100 Mb/s.

Potrošniške organizacije so mnenja, da omenjeni ukrepi zagotavljajo, da se bo strategija tudi v praksi lažje izvajala, saj konkretno opisujejo vse potrebno za spodbujanje gradnje odprtih in konkurenčnih širokopasovnih omrežij znotraj celotne EU, hkrati pa postavljajo regulacijo omrežij naslednje generacije. S tem bodo potrošniki dejansko dobili možnost izbire med konkurenčnimi ponudniki širokopasovnih storitev, nova pravila pa bi morala onemogočiti izkoriščanje s strani vodilnih telekomunikacijskih podjetij, ki so doslej nemalokrat uspešno blokirala popolno liberalizacijo sektorja.

V začetku letošnjega leta je po podatkih Evropske komisije storitve v širokopasovnih omrežjih uporabljala slaba četrtina Evropejcev (22,8 % Slovencev), večina (dobrih 96 %) seveda v fiksnih omrežjih. Do omrežij DSL, ki širokopasovni dostop (z različnimi hitrostmi) omogočajo, je imelo dostop 94 % prebivalcev EU, ki živijo v mestih, a le 80 % tistih s podeželja. V Sloveniji je bila ta razlika nekoliko manjša, in sicer je do DSL lahko dostopalo 93 % prebivalcev v mestih in 85 % živečih na podeželju. Štiri države EU: Belgija, Danska, Francija in Luksemburg so že v začetku leta 2010 DSL že omogočale vsem prebivalcem.