Na predstavitvi so izpostavili predvsem konkretne primere uporabe te spletne aplikacije. Za sporočanje podatkov iz katastra dimnikarske evidence v državno evidenco sta predvideni dve možnosti, so sporočili z ministrstva.
Prva je komunikacija prek spletnih servisov, druga pa internetna aplikacija, ki omogoča vpisovanje podatkov koncesionarjem, ki nimajo vzpostavljenih elektronskih evidenc. Programerji aplikacije bodo izvajalcem dimnikarske službe na voljo, da bodo lahko podatke iz lastnih evidenc ustrezno umestili v državne evidence dimnikarskih storitev. Državna evidenca malih kurilnih naprav je namreč povezana z drugimi državnimi evidencami.
Poleg pregleda nad stanjem dimnikarske službe bodo iz evidence dobili podatke o lastnostih, starostih, namenih uporabe in lokacijah kurilnih naprav, s katerimi se ogrevamo v Sloveniji. Ti podatki bodo omogočali izdelavo ocene primernosti vgrajenih naprav s stališča energetske učinkovitosti, oceno vpliva emisij iz kurilnih naprav na onesnaženost zunanjega zraka npr. z ogljikovim dioksidom in trdimi delci PM10.
Podlage za oceno teh vplivov so že pripravljene v okviru operativnih programov kakovosti zraka, podnebnih sprememb, uporabe biomase kot goriva in energetske učinkovitosti. Emisije iz malih kurilnih naprav so poleg emisij prometa in industrije, poglavitni vir onesnaženja s PM10. V Sloveniji presegamo dovoljene količine PM10 v zunanjem zraku prav v času kurilne sezone.
Poznavanje prispevka emisij iz kurilnih naprav k onesnaženosti zunanjega zraka s PM10 bo omogočalo oblikovanje politik za povečanje kakovosti zraka, posredno pa tudi načrtovanje korektivnih ukrepov za izboljšanje ponudbe naprav in kakovosti goriv na slovenskem trgu.
Podatki o malih kurilnih napravah bodo tudi dobra podlaga za razpravo o spremembi sistema opravljanja dimnikarskih storitev. Izkušnje evropskih držav kažejo, da evidence postanejo orodje za dvig kakovosti storitev - dimnikar mora namreč vse storitve v celoti opraviti in podatke o tem vnesti v evidenco.
STA
