Iz Wikileaksa so sporočili, da do nadaljnjega ne bodo objavljali novih zaupnih dokumentov, saj so ostali brez denarja. Pa ne zato, ker bi ga pretirano trošili, ker bi jih udarila finančna kriza ali kak tajkunski prevzem, pač pa zato, ker so jim Mastercard, Visa, PayPal in podobne inštitucije odrekle možnost, da bi podporniki preko njih nakazovali Wikileaksu svoje prispevke. Že res, da obstajaj tudi drugi načini, kot so neposredna nakazila, Flattr ali bitcoin (o tem preberite v naslednji številki Mojega mikra), vendar je te načine uporabljalo manj kot pet odstotkov donatorjev.
Z Wikileaks se lahko strinjamo ali pa tudi ne. Lahko jih jemljemo kot grožnjo sodobnemu svetu ali pa kot nekaj, kar ima namen vrniti nas v dejansko demokracijo. V vsakem primeru pa gre za odprto Pandorino skrinjo. Curljanja dokumentov ne bo mogel preprečiti nihče več. Vendar se kljub temu postavlja vprašanje, zakaj so finančno organizacije to naredile in kaj so hotele s tem doseči. Razlogi za to vsekakor niso finančni ampak politični. So na njih pritisnili politiki ali pa se bojijo, da bodo? Res je verjetno eno in/ali drugo. Objave, ki si jih je privoščil Wikileaks namreč mečejo slabo luč ne le na ZDA ampak na celoten »demokratični« svet, saj ljudem servira točno to, kar se dogaja. Brez piarovskega olepševanja. Gola dejstva. Ta pa slikajo vse prej kot lepo sliko.
In kaj so hoteli Visa, Mastercard, PayPal in druščina doseči? Bolje rečeno, kaj so hoteli doseči tisti, ki so jih v to prisilili, saj si je težko zamisliti, da bi te organizacije embargo uvedle iz čistega patriotizma. S tem, ko so začasno spravili na kolena Wikileaks niso za vedno ustavili objav tovrstnih dokumentov. Povzročili so le krajši zastoj, ki pa se lahko pobudnikom še kako maščuje. Če se hočeš boriti s sovražnikom, je dobro, da ga poznaš. In Wikileaks poznajo vsi. Gre namreč za eno samo organizacijo oziroma center, kjer se dokumenti zbirajo, vrednotijo, razvrščajo in kaj vem kaj vse še z njimi delajo (to pa stane in zato potrebujejo denar). Če bodo Wikileaks uničili s tem ne bodo ukinili objavljanja tovrstnih informacij. Vse, kar bodo povzročili je, da bo nastala kopica malih Wikileaksov, ki bodo objavljali informacije kaotično in neprečiščeno. Kaos bi mogoče marsikoga res odvrnil od tega, da bite dokumente podrobneje pregledal, res pa je tudi, da bi pa na dan prišle lahko tudi dokumenti, ki bi koga stali življenja. Ali ni torej bolje imeti Wikileaks, pri katerem vemo, kaj lahko od njega pričakujemo, ne glede na to ali se z njim strinjamo ali ne?
Res pa je, da pa so tako tisti, ki bi radi Wikileaks ukinili in tudi finančne ustanove, ki jim pri tem pomagajo, v dokaj čudni situaciji. Jasno je, da vladi ZDA Wikileaks ni pogodu, toda kaj lahko sploh naredijo? V tem primeru nikakor ne morejo zmagati, stvari ne morejo pustiti pri miru, karkoli pa naredijo, bo samo vse skupaj še huje zanje. Pravzaprav edina možnost, ki jo imajo je, da bolje varujejo svoje podatke. Svojega načina dela skoraj zagotovo ne bodo.

Zoran Banović