Pred nekaj dnevi smo tretjič praznovali dan varstva osebnih podatkov, leto so nas želeli še posebej opozoriti na neposredno in ciljno trženje, ki vse bolj posegata v zasebnost potrošnikov. Ob številnih prednostih, ki jih prinaša internet, so se namreč povečale tudi možnosti zlorab in to predvsem naših osebnih podatkov. Vedno več upravljavcev zbirk osebnih podatkov, za namene marketinških dejavnosti tudi segmentira oz. profilira javnosti (kupce, uporabnike storitev ipd.). To pomeni, da npr. spremlja nakupovalne navade potrošnikov, uporabo spletnih strani ipd.
Kot ocenjujejo v Uradu Informacijske pooblaščenke, je obdelava osebnih podatkov za namene neposrednega trženja eden potencialno najnevarnejših vidikov spletnih družabnih omrežji, ki uporabnike nenehno spodbujajo k objavi čim večjega števila svojih osebnih podatkov. Vendar pa se lahko uporabniki temu delno tudi izognejo, in to predvsem z zdravo mero razuma ter s pravilnimi nastavitvami zasebnosti, ki jih taka omrežja omogočajo.
Evropska komisija opozarja, da je treba predpise za varstvo podatkov nujno posodobiti, da bodo ti odražali tehnološke spremembe, zagotovili pravico do zasebnosti in pravno varnost za industrijski sektor ter omogočili sprejemanje novih tehnologij. Po predpisih EU je uporaba osebnih podatkov dovoljena samo iz upravičenih razlogov in s predhodno privolitvijo posameznika.
Evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding: "Inovacije so za sodobno družbo pomembne, a ne smejo posegati v temeljno pravico do zasebnosti. Zagotoviti moramo, da bo v splošnih predpisih EU o varstvu podatkov upoštevan tehnološki razvoj in da ljudje vedo, kdaj je mogoča zakonita uporaba njihovih osebnih podatkov na različnih področjih življenja, naj si bo ob vstopu na letalo, pri odprtju bančnega računa ali brskanju po internetu. Prav tako mora vsak imeti pravico, da zavrne uporabo svojih osebnih podatkov, če tako želi."
Komisija je že predstavila vrsto pobud, s katerimi je želela zagotoviti, da se pri varstvu zasebnosti upošteva tehnološki razvoj:
• Priporočilo o pametnih karticah za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID) v izdelkih, kot so avtobusne vozovnice, po katerem naj bi se kartice v maloprodaji samodejno deaktivirale, razen če potrošnik, ki kupuje izdelek s kartico, sam želi, da ostanejo priklopljene.
• Sporazum z največjimi upravljavci spletnih omrežij za večjo varnost in zasebnost mladoletnikov na internetu.
• Ponudniki telekomunikacijskih storitev, npr. interneta bodo morali sporočiti primere kršenja varnosti, ki povzročijo izgubo ali zlorabo osebnih podatkov. Novi predpisi bodo tudi okrepili pravice potrošnikov, saj bodo ti obveščeni o morebitnem hranjenju informacij ali vpogledu vanje na svojih računalnikih, npr. prek internetnih piškotkov.
• Komisija je začela postopek proti Združenemu kraljestvu, s čimer se je odzvala na pomisleke potrošnikov zoper ravnanje tamkajšnjih ponudnikov internetnih storitev, ki so s preizkušanjem vedenjskega oglaševanja (PHORM) sledili njihovi uporabi interneta.
V Uradu informacijske pooblaščenke svetujejo uporabo novega spletnega iskalnika, ki omogoča popolnoma anonimno in varno brskanje po svetovnem spletu – Ixquick. Iskalnik deluje kot posrednik, ki iskano spletno stran prikaže v varovanem Ixquick oknu, in zato spletnim stranem onemogoča, da bi na uporabnikovem računalniku shranjevale piškotke, novi iskalnik tudi ne beleži uporabnikovega IP naslova in spletnih strani, ki jih uporabnik obišče.
vir: www.zps.si
