O tehnologiji in inovacijah v novih in prihajajočih izdelki smo se pogovarjali s Paulom Rowntreejem (direktor prodaje in produktni vodja) in Adamom Gillbejem (direktor evropske prodajne strategije). S sogovornikoma smo se strinjali, da se mit pisarne brez papirja brez drastičnih posegov vlad, kot je zgodil recimo na Češkem, ostaja mit. Na Češkem bo sicer od 1. novembra letos vsa korespondenca med državo in podjetji ter na relaciji podjetje-podjetje potekala izključno v elektronski obliki. Podjetja lahko s fizičnimi osebami še vedno komunicirajo v papirni obliki in po pošti, a tudi na tej relaciji morajo sprejemati digitalno obliko in jo obravnavati enakopravno.

Prav tako nas je zanimalo, kako sploh v tem času, ko vsi varčujejo in ko podjetja jasno podaljšujejo življenjsko dobo starih, že amortiziranih strojev, nameravajo prodati ne ravno poceni novince. Odgovor nas je presenetil – Canon bo prek svoje prodajne mreže, ki v Evropi šteje preko 3000 prodajalcev, individualno pristopil do podjetij, naredil analizo obsega tiskanja s ciljem zelo točne ocene skupnih stroškov tiska, nato pa bo ponudil svoje rešitve skupaj z garancijo, da se bodo skupni stroški tiskanja ustrezno znižali.

Magično znižanje stroškov ne temelji na recimo cenejših tonerjih ali kaj podobnega, temveč deloma na prihrankih pri energiji, deloma pri privzetem tiskanju v črno-belem načinu in dvostranskih izpisih, deloma pri neuresničenih tiskalniških zahtevkih (ko z računalnikom kliknemo »natisni«, se moramo sprehoditi do večopravilne naprave, se overiti s svojo kartico ter nato na meniju naprave šele potrditi tisk. In po Canonovih izkušnjah naj bi prav ta poteza v končni fazi prihranila precej izpisov, saj ljudje šele stoječ ob napravi ugotovijo, da izpisov ne potrebujejo več (časovno je že mimo) ali da lahko shajajo brez njih – še posebej, ker štejejo v njihovo kvoto (ker vsi tiskamo po liniji najmanjšega odpora).

Na tej relaciji naj bi bil predvsem za glavnino manjših podjetij zanimiv eksperiment, ki trenutno poteka v Španiji. Canonovi predstavniki namreč programa SCC, imenovanega tudi Uniflow Light, ne prodajajo več (cena se giblje okoli 400 evrov na tiskalnik, v poštev pa pride predvsem pri barvnih strojih), temveč jo prodajajo kot storitev (50 evrov na četrtletje), kar vključuje obisk Canonovega tehnika vsako četrtletje ter skupen pregled in analizo tiskalniških zapisov in statistik.

Zanimalo nas je tudi kako je z lokalizacijo v slovenščino. Bili smo prijetno presenečeni, saj je večina – gonilniki, meniji na napravah, panel naprav ter programska oprema SCC Uniflow že lokalizirana, medtem ko bo IW360 z nekaj mesečno zamudo (trenutno je program še v beta fazi s predvideno izdajo konec leta). V duhu dogodkov na področju IPv6 v Sloveniji smo lahko potrdili Canonovo pripravljenost na IPv6, saj vsi stroji podpirajo IPv6 .

Moj mikro, oktober 2009