Na Ars Technici so svežo Yogo primerjali s predhodnikom, prav tako hibridnim prenosnikom Yoga Pro 2, kjer so se poleg omembe povsem novega tečaja za zaslon ter seveda splošnih vtisov o prenosniku osredotočili predvsem na zmogljivost novega procesorja. Ta v primerjavi s predhodnikom nekoliko zaostaja, 3. generacija namreč uporablja procesor Core M-5Y70 z najvišjo frekvenco 2,6 GHz, medtem ko 2. generacija uporablja prav tako hiter Haswell. Razlika se pokaže v osnovni frekvenci, 1,1 GHz za svežega Broadwella oz. 1,6 GHz za Haswella, a je razlika bistveno večja pri porabi, Intel z dotičnim Broadwellom cilja na 4,5 W porabe, medtem ko so s Haswellom ciljali na 15 W, gre za primerke iz družine procesorjev U. To seveda vpliva na sposobnost samodejnega navijanja, Broadwell večino časa preživi na nižji frekvenci, saj nižji cilj za porabo pomeni tudi manj zmogljiv hladilni sistem - ves čas poganjati procesor na najvišji frekvenci bi ga hitro pregrelo.

A nižja poraba blagodejno vpliva na baterijo in zasnovo prenosnik, kot omenjeno je lahko manjši (tanjši) hladilni sistem ter baterija manjša, brez da bi to vplivalo na avtonomijo. Yoga Pro 3 uporablja le 44 Wh baterijo, predhodnik je uporabljal 54 Wh, kar poleg tankosti prinese še nižjo težo. Na Ars Technici s svetlostjo zaslona na 50 % vseeno dosegli kar 10 ur običajne uporabe, medtem ko je v enaki situaciji Yoga Pro 2 dosegla le šest ur. Pod črto se izkaže, da se razlika v zmogljivosti procesorjev Broadwell pokaže predvsem v intenzivnih, dlje trajajočih testih, medtem ko so krajši testi (npr. Javascript v brskalniku) pokazali minimalno razliko v hitrosti. Bili so namreč dovolj kratki, da je Broadwell lahko tekel na najvišji frekvenci brez doseganja toplotnih omejitev. Ker tipična uporaba malih, lahkih prenosnikov običajno ne obsega dlje trajajoče zahtevne rabe procesorja, nekoliko nižja zmogljivost Broadwella v Yoga Pro 3 ne predstavlja bistvenih težav.

SloTech