Razlika v primerjavi s konkurentko pa ostaja stroga moderiranost, saj bo moral nove prispevke urednik potrditi, šele nato se bodo smeli pojaviti na strani, res dobri pa si bodo utrli pot v knjižno izdajo, ki izhaja vsako drugo leto. Poleg tega bo Britannica uvedla še posebno registracijo, kjer se bodo morali ljudje izkazati s pravim imenom in naslovom, da bodo nato lahko dodajali svojo vsebino, ki bo prikazana poleg avtoriziranih člankov.
Cauz je intervju izkoristil tudi zato, da je nekoliko ošvrknil Google. Po njegovem mnenju bi se moral Googlov izvršni direktor močno zamisliti nad dejstvom, da za množico terminov Google kot prvi zadetek vrne povezavo na Wikipedijo. Tako bodo sedaj uvedli vrsto novosti, s katero bo 241 let stara institucija poskušala pridobiti več doprinosa bralcev in tako napredovati na lestvicah pogosto obiskanih spletnih strani. Gospod je skeptičen tudi do pravilnosti informacij v Wikipediji. Pravi, da vsebuje mnogo napak in zablod, največji problem pa je neskeptičnost bralcev, ki da nekritično sprejemajo vse servirano.
Še nekaj statistike: Encyclopaedia Britannica je prvikrat izšla leta 1768 (dve leti pred odkritjem Avstralije), spletni portal pa deluje od leta 1994 - v tem času je zrasel do številke 46 milijonov besed. Wikipedija bo letos stara osem let, bolj ali manj tekoče govori 250 jezikov, v maternem jeziku angleščini pa pozna 2,7 milijona pojmov (toliko člankov ima). Dnevno se nanjo obrne 700 milijonov zvedavih uporabnikov.
vir: SloTech
