Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2006 po priporočilu s svetovnega srečanja o informacijski družbi (World Summit on the Information Society – WSIS), na katerem so sprejeli seznam ukrepov za razvoj globalne informacijske družbe, 17. maj razglasila za svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe Namen razglasitve je vsakoletna promocija spleta kot globalnega medija in predstavitev pozitivnega vpliva uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij na razvoj gospodarstva in družbe ter na zmanjševanje digitalne ločnice. Na ta dan sicer že od leta 1973 obeležujemo dan telekomunikacij, zato je agencija International Telecommunication Union (ITU), ki deluje v okviru Združenih narodov, novembra 2006 oba dogodka združila v svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe (http://www.itu.int/wtisd/index.html).
Združeni narodi so pozvali države, da vsakoletne promocijske aktivnosti posvetijo odpravljanju digitalne ločnice, ki razdvaja tiste z rednim, učinkovitim dostopom do spleta in elektronskih storitev ter tiste, ki dostopa nimajo. ali pa je le-ta zelo omejen. Ponujene priložnosti na eni strani in nezmožnost njihovega koriščenja na drugi strani v globalnem merilu povečujejo ločnico v ekonomski in splošni razvitosti, kar je tudi eden izmed največjih problemov sodobne družbe. Ob 17. maju naj bi se tako spomnili vizije razvoja vključujoče, k ljudem usmerjene informacijske družbe, osnovani na temeljnih človekovih pravicah.
Letošnja tema ob dnevu telekomunikacij in informacijske družbe upravičeno obravnava prispevek, ki ga informacijsko komunikacijske tehnologije lahko prispevajo k boljši prihodnosti naraščajoče populacije v urbanih centrih oziroma k višjemu življenjskemu standardu v prihodnjih urbanih okoljih. IKT namreč z novimi storitvami omogoča vse bolj inovativno upravljanje mest: pametne zgradbe, inteligentna transportna omrežja, večja energetska učinkovitost, učinkovito ravnanje z odpadki in nenazadnje izmenjava informacij in znanja ter mobilno komuniciranje v vse bolj konvergenčni informacijski družbi, so ali postajajo del našega vsakdana.
ITU v svojem sporočilu opozarja, da kljub temu, da mesta ponujajo vrsto prednosti, je tudi tu prepad med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimajo, velik. Opozarja, da tudi v velikih svetovnih mestih predvsem v tretjem svetu milijoni nimajo dostopa do komunikacijskih omrežij in informacij, hkrati pa je to nekaj samoumevnega za druge. Ta digitalni razkorak se v globalnih razmerah pridružuje klasičnim osnovnim problemom, s katerimi se srečujejo velika mesta: pomanjkanjem pitne vode, sanitarij, hrane, zdravstvene oskrbe, slabim izobraževalnim sistemom.
Naloga državnih uprav je, kot opozarja ITU, da za reševanje naštetih razvojnih problemov in izboljšanje življenja prebivalstva s primernimi ukrepi izkoristijo razvojni potencial IKT. Ena izmed ključnih nalog pri tem je omogočiti cenovno ugoden in enakopraven dostop do informacij in znanja. IKT v vlogi spodbujevalca bolj produktivnega in boljšega življenja v mestih odpira vrata k ustreznejšim razmerjem med prostorskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki mest ter med njihovimi prebivalci.
V Sloveniji se srečujemo le z delom naštetih težav, med njimi pa je najbolj pereč geografski digitalnih razkorak med mesti in podeželskim okoljem, ki se kaže predvsem v slabši dostopnosti do zmogljivih širokopasovnih komunikacijskih omrežij. Za pokritje t.i. belih lis s širokopasovnimi omrežji je v obdobju od 2007 do 2013 namenjenih 90 milijonov EUR evropskih strukturnih sredstev. Na MVZT izvajamo tudi druge projekte, s katerimi želimo izboljšati stanje na področju e-vključenosti.
Brez dvoma so IKT eden izmed ključnih dejavnikov pri obvladovanju razvojnih izzivov tudi v Sloveniji, zato bomo na MVZT tudi v prihodnje spodbujali vse razvojne aktivnosti, ki bodo omogočale enakopravno vključenost vseh v informacijsko družbo. Pomemben korak k temu bo tudi ustanovitvena seja Strateškega sveta predsednika vlade za informacijsko družbo, ki se bo prvič sestal v sredo, 19. maja 2010.
