Težav se seveda zavedajo tudi podjetja in iščejo tako vedenjske kot tehnične možnosti, kako se spopasti s to težavo. Pri Intelu na primer so svojim uslužbencem rekli, naj ne uporabljajo funkcije »Odgovori vsem«, saj z njo ustvarijo veliko elektronskih sporočil, ki niso nujno potrebna. Nekatera podjetja so šla celo tako daleč, da so uvedla tako imenovane »petke brez elektronske pošte«, ko ob petkih elektronska pošta preprosto ne deluje.

Tudi pri Microsoftu so ugotovili, da tako ne gre naprej, in vse več komunikacije opravijo prek neposrednega sporočanja. Nekateri uporabljajo dodatek za program za elektronsko pošto, kjer je za vsakega uporabnika označeno, ali je dosegljiv ali zaseden. In če je zaseden, se ga preprosto ne moti. Pri Microsoftu so ugotovili, da uporaba neposrednega sporočanja in telefona precej zmanjša obremenjenost ljudi, hkrati pa so zmanjšali promet elektronske pošte za okoli 20 odstotkov.
A spremembe vedenja niso ravno odgovor na težavo. Zato podjetja iščejo tudi tehnološke rešitve, ki bi omogočale selekcijo oziroma razvrščanje elektronske pošte glede na to, kaj je pomembno in kaj ne. Pri Yahooju na primer razmišljajo v smislu družabnih omrežij – glede na to, da si ljudje običajno dopisujemo le s peščico ljudi, se sporočila od njih postavijo na vrh sprejemnega poštnega predala. Tako lahko hitro vidimo tisto, kar je pomembno. Malo podjetje Xobni (Inbox od zadaj naprej) na primer, pa je naredilo brezplačen dodatek za Outlook, ki nam pomaga pri organizaciji prispele pošte. Omogoča namreč nitenje sporočil za lažje spremljanje komunikacije z določenimi osebami, hitro iskanje, družabno mreženje in še kaj. Takšnih in drugačnih rešitev je še veliko, a za zdaj nobena res učinkovito ne zmanjša obremenjenosti in stresa zaradi velike količine sporočil. Če se ne bomo odvadili neprestano preverjati, ali smo dobili kaj novega, se stanje ne bo popravilo.