Kot je v uvodu v tridnevno konferenco poudaril minister za javno upravo Boris Koprivnikar, se je v zadnjih desetletjih naša družba povsem spremenila, zakonodaja pa se temu ni prilagodila. Komuniciramo preko spleta in poslujemo brez meja. Javna uprava sicer uporablja nove tehnologije, a na neinovativen način, kar nas upočasnjuje, je ocenil minister.
Tako se namesto navadne pošte pošilja elektronska, številnih drugih možnosti novih tehnologij pa se ne izkoristi. "Imamo veliko visokotehnoloških inovacij, ki jih ne moremo uporabljati," je opozoril. Kot je pojasnil, potrebujemo inovativne procese, inovacije v upravljanju človeških virov in inovacije na zakonodajnem področju.
"Moramo razmišljati o tem, za koga delamo," je pozval minister in za ustvarjanje dodane vrednosti ter za delo v skupno dobro izpostavil povezovanje. Kot je povedal, so na vladi oziroma v javni upravi že naredili nekaj pomembnih korakov na področju informacijskih tehnologij in prvi rezultati so zelo spodbudni, potrebne pa so še nove rešitve.
Kot je izpostavila predsednica programskega odbora blejske e-konference Andreja Pucihar, je namen konference prav razmišljanje o inovativnih procesih s perspektive uporabnika storitev. "Na letošnji konferenci se ukvarjamo predvsem z vprašanjem, kako narediti informacijske sisteme človeku prijazne," je povedal Marko Ferjan, dekan Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru, ki konferenco organizira.
Blejska e-konferenca, ki je najstarejša konferenca o e-poslovanju v Evropi, že več kot 20 let ponuja izboljšave in novosti. "Danes si ne moremo predstavljati, kakšni so bili informacijski sistemi pred 20 leti, vendar ne glede na številne izboljšave še vedno naletimo na težave. Tega se zavedajo tudi raziskovalci in izdelovalci aplikacij," je pojasnil Ferjan.
Čas od odkritja do uporabe inovacije je postal izjemno kratek. "Od odkritja elektromotorja do njegove uporabe je poteklo 64 let, danes pa se informacijski sistemi menjajo včasih celo manj kot v enem letu," je navedel Ferjan in kot ključni izziv navedel, kako zagotavljati človeku prijazno delovanje.
To je tudi eden pomembnih izzivov za univerzo, ki mora dajati študentom temeljna in tudi uporabna znanja ter tako skrbeti za njihovo zaposljivost. Blejska konferenca jim po Ferjanovih besedah že več kot dve desetletji pomaga vzpostavljati pravo razmerje med temeljnim in uporabnim znanjem.
Udeležujejo se je strokovnjaki iz prakse, iz največjih svetovnih podjetij, kot so HP, IBM, Microsoft in Oracle, pa tudi znanstveniki, teoretiki in akademiki. Vsako leto se zbere več kot sto udeležencev iz številnih držav iz vsega sveta.
V evropskem prostoru se blejska e-konferenca uvršča med najpomembnejše dogodke na področju raziskovanja in vpliva sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij na organizacije, državljane, upravo, izobraževalne institucije in družbo kot celoto.
STA
