V telesu Evropskega parlamenta, ki se ukvarja z novimi tehnologijami in znanstvenimi dognanji (STOA), je nedavno potekala razprava o spletnem glasovanju, kjer je Bernd Beckert, raziskovalec na inštitutu Frauenhofer, predstavil njegove prednosti in slabosti.

Če je možno preko spleta nakupovati, se izobraževati in opraviti administrativne postopke, potem ni razloga, da preko spleta ne bi mogli tudi glasovati, je dejal Beckert, ki meni, da bi s spletnim glasovanjem na volitve privabili predvsem več mladih. Spletne volitve bi tako bile zadnji korak na poti proti spletni modernizaciji upravnih postopkov, katerih prednost so predvsem manjši stroški.

Vendar pa nakupovanje in glasovanje preko spleta vseeno nista povsem primerljiva, opozarja Becker. Pri volitvah namreč ne sme biti dvoma, da so poštene: volivci morajo vedeti, da so bili njihovi spletni glasovi pravilno zabeleženi in prešteti, kar pomeni, da so pri e-volitvah zelo pomembni spletni varnostni ukrepi.

Estonski primer

V Estoniji vse več ljudi glasuje preko spleta. Leta 2005, ko je bila ta možnost dana na voljo volivcem, je preko spleta glas oddalo dva odstotka volivcev. Ta delež se je nato povečal na 5,4 odstotka v letu 2007, na 15 odstotkov v letu 2009, letos pa je dosegel 24,3 odstotka.

"Preko spleta lahko glasujete kjerkoli in kdajkoli. Za to nimamo dokazov, vendar bi to moralo povečati udeležbo," je dejal profesor Ruediger Grimm iz univerze v Koblenzu. Barbara Simons, strokovnjakinja za računalniško varnost, pa je menila, da sedaj še ni čas za uvedbo spletnega glasovanja. "Kako smo lahko prepričani, da računalnik volivca ni pod nadzorom? Ponarejevanje glasovanj je lažje kot ukrasti denar skozi spletne banke, glasoval bo virus, ne volivec," je dejala.