Aplikacije so majhni vtičniki, ki jim uporabniki Facebooka lahko dovolijo dostop do svojega profila, da lahko igrajo igre, delijo svoje interese z drugimi in počno še tisoč in eno drugo (ne)pomembno stvar. Navadno jih pišejo neodvisni razvijalci in niso del uradnega kánona Facebooka, čeprav so po besedah Marka Zuckerberga pomembna razširitev funkcionalnosti osnovnega Facebooka.

Identifikacijska številka profila ni tako nedolžen podatek, kot se zdi na prvi pogled. Z njo je moč videti javni del profila, ki je v vsakem primeru vsaj ime in priimek uporabnika, po navadi pa tudi prikazna fotografija in pri malomarnih uporabnikih še kaj več. Problem je, da aplikacije prodajajo ID-številke vsaj 25 oglaševalskih podjetjem, ki lahko nato iz njih zgradijo celotne profile. Za RapLeaf je že znano, da te ID-številke povezuje z drugimi podatki v svojih bazah podatkov (iz drugih virov) in tako gradi prepovedano bazo podatkov. RapLeaf se izgovarja, da tega niso počeli namenoma, Facebook pa pravi, da so njihove sposobnosti že korenito omejili.

Facebook se proti zlorabam bori. Tako njihova politika prepoveduje, da bi aplikacije zbirale podatke o uporabnikih in jih posredovale najprej, četudi se uporabniki s tem nemara strinjajo (žal se aplikacije tega ne držijo). Poleg tega so 6. oktobra ponudili nadzorno ploščo, kjer lahko uporabniki vidijo, katere informacije o njih zbira katera aplikacija. Žal ni vidno, kaj o uporabniku zbirajo aplikacije njegovih prijateljev. In podatki kažejo, da 70 odstotkov uporabnikov uporablja aplikacije na mesečni ravni. Če imate 100 prijateljev (zelo nizka ocena), je verjetnost, da nihče od njih ne uporablja aplikacij, 10 na 51 odstotna.

vir: SloTech