S sistemom, ki so ga razvili v pičlih nekaj mesecih, spremljajo potek fermentacije v sodu. "Na podlagi podatkov iz senzorjev zaznamo, kdaj je konec fermentacije, nato pa sistem vinogradniku na pametni telefon sporoči, da mora pretočit vino," je pojasnil Martin Blazinšek iz ekipe Enolyse.
Zaenkrat si bodo prizadevali, da produkt razvijejo do te meje, da bo pripravljen za trg, pri tem pa ciljajo na družinske in manjše zadružne vinarje. "Kasneje pa bi radi prišli do matematičnega modela fermentacije, s katerim bi lahko napovedovali fermentacijo oz. kakšna bo letina vina," je še dodal Blazinšek.
Trenutno prototip sistema testirajo skupaj z enim vinogradnikom, dogovor o sodelovanju pa so zaenkrat sklenili z nekaterimi večjimi pridelovalci vina, med drugim s podjetjem Istenič in vinskimi kletmi v Slovenskih Konjicah, Krškem in Metliki.
Poleg ekipe Enolyse so nagrade prejele še tri druge rešitve - za izvajanje spletnih seminarjev s področja zdravstva Medinar, za optimizacijo skladiščnih zalog Smartrofo ter rešitev za ustvarjanje QR-kod Esponce.
V programu, ki so ga v sodelovanju s šolo za startup podjetja Hekovnik izvedli operater Simobil, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Združenje Eurocloud Slovenija, je letos sodelovalo 26 ekip, uspešno pa ga je zaključilo 14 ekip.
Kot je ob zaključku podelitve povedal član uprave Simobila Boštjan Škufca Zaveršek, želijo s programom razvijalcem poslovnih rešitev v oblaku olajšati vstop na trg in jim ponuditi učinkovitejšo predstavitev svojih izdelkov potencialnim kupcem.
"Letos se je programu pridružilo več ekip kot lani, opazili pa smo tudi spremenjeno strukturo prijavljenih, saj so se pridružile zrelejše ekipe, vključno z ekipami raziskovalcev s fakultet in spin-off podjetij," je poudaril.
Direktor združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS Dušan Zupančič pa je dodal, da za uspešnost na trgu ni dovolj samo računalniško znanje, ampak tudi poslovne veščine in znanja, kakršne udeleženci pridobivajo v startup programih.
Program start:cloud, ki so ga razvili na start-up šoli Hekovnik, temelji na prenosu znanja iz Silicijeve doline, učenju na trgu ter sodelovanju z izkušenimi mentorji s tehničnega in poslovnega področja.
"Ugotovili smo, da problem startupov ni financiranje, kot vsak najprej pomisli, ampak kako dejansko sploh začeti. Manjka znanje, kako narediti prve korake na trgu," je povedal vodja Hekovnika Tomaž Frelih.
Sodelujočim ekipam v startup šoli zato pomagajo pri razvoju in tudi monetizaciji poslovne ideje. V okviru programa ekipe razdelajo svojo idejo, raziščejo trge, preučijo in opredelijo ciljno skupino ter določijo poslovni model. Tehnični del programa pa je namenjen spoznavanju tehnologij računalništva v oblaku, različnih pristopov k razvoju storitev v oblaku, primerov dobre prakse ter načinov zagotavljanja varnosti in nadzorovanja rešitev.
STA
