Namen akta, ki ga je Apek objavil na podlagi zakona o elektronskih komunikacijah, je določiti minimalni in nujni nabor organizacijskih ukrepov za zagotavljanje varnosti omrežij in storitev na podlagi dobrih praks, ki temelji na načelu nenehnih izboljšav. Pri omenjeni varnosti gre za zmožnost javnega komunikacijskega omrežja, da z določeno stopnjo gotovosti prepreči naključne dogodke ali zlonamerna dejanja, ki ogrožajo zaupnost, verodostojnost, celovitost ali razpoložljivost shranjenih ali prenesenih podatkov ter s tem povezanih javno dostopnih komunikacijskih storitev, ki jih ponujajo ta omrežja in ali so prek njih dostopne.

Celovitost omrežja pa pomeni to, da je omrežje zmožno, da z veliko verjetnostjo zagotovi neprekinjeno izvajanje storitev prek teh omrežij v primeru enega ali več incidentov. Operater bo moral glede na predlog akta takoj, ko to zazna, obvestiti Apek o vseh kršitvah varnosti omrežij in storitev ter celovitosti omrežij, če so te pomembno vplivale na delovanje javnih komunikacijskih omrežij ali izvajanje javnih komunikacijskih storitev in so presegle enega od mejnih parametrov.

Med omenjenimi mejnimi parametri je med drugim ta, da je vpliv trajal več kot eno uro in je prizadel več kot 15 odstotkov vseh uporabnikov po posamezni storitvi, ali pa na primer ta, da je vpliv trajal več kot osem ur in je prizadel več kot odstotek vseh uporabnikov po posamezni storitvi. Pri tem gre za kršitve, ki so vplivale na govorne storitve na fiksni lokaciji, govorne storitve v javnih brezžičnih omrežjih, podatkovne storitve v javnih fiksnih omrežjih, podatkovne storitve v javnih brezžičnih omrežjih, zagotavljanje klica na enotno evropsko številko za klic v sili 112, številko policije 113 in številko za prijavo pogrešanih otrok 116 xxx ter na medomrežne povezave.

Z dnem uveljavitve tega akta se bo prenehal uporabljati splošni akt o tajnosti, zaupnosti in varnosti elektronskih komunikacij ter hrambi in zavarovanju hranjenih podatkov, ki je bil objavljen leta 2008.