Nekdanjega hekerja so tako dejansko izpustili na prostost. Zaradi več sto napadov na korporacije in računalnike različnih držav, ki ga je med letoma 2010 in 2012 izvedla skupina Lulzsec, je Monsegurju sicer grozilo do 25 let zapora.
A ker je Monsegur po prijetju vzorno sodeloval z oblastmi, je kot omenjeno prejel le simbolično kazen. Po navedbah ameriške FBI jim je z njegovo pomočjo uspelo preprečiti več kot 300 kibernetskih napadov, ki bi lahko povzročili na milijone dolarjev škode, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Z njegovo pomočjo so aretirali tudi mnoge druge člane skupine, ki so skupaj s člani skupine Anonymous izvajali napade na podjetja, kot so Mastercard, Paypal in Visa, ter na vladne strežnike v Braziliji, Iranu, Pakistanu, Siriji, Turčiji in drugod.
Ameriški časnik The New York Times je pred tedni namignil, da so ameriške oblasti hekerje morda zlorabljale za vohunjenje za tujimi vladami. Monsegur je po aretaciji namreč enemu od sodelavcev, Jeremyju Hammondu, naročil vdore v strežnike tujih vlad. Hammond je bil novembra nato obsojen na 10 let za zapahi.
Monsegur po razkritju sodelovanja s policijo ni požel odobravanja med svojimi nekdanjimi sodelavci. Podobnega mnenja so tudi po izreku simbolične kazni. "Jeremy Hammond je za napade, ki mu jih je naročil Sabu (ki je delal za FBI), dobil deset let zapora. Kdaj pa bodo šli v zapor agentje FBI?" so se na Twitterju vprašali v skupini Anonymous.
STA
