Čipi GDDR5 na današnjih grafičnih karticah porabijo veliko prostora in električne energije, zato je AMD s Hynixom že pred leti začel razvijati naslednika, ki ga je leta 2013 standardiziral tudi JEDEC (JESD235). Zmanjšanja porabe prostora niso dosegli z integracijo pomnilnika v čipe, ker sta logika in sestava DRAM drugačni kot CPU-ja, GPU-ja ali enotnega čipa (SOC). Zato so se odločili za gradnjo v višini, in sicer so jedra DRAM naložena eno nad drugo, povezane pa TSV-ji. Spodaj sedi interposer, ki skrbi za ustrezno navezavo kontaktov z ostalim delom vezja (torej GPU). Tu se skriva tudi razlog, da je za zdaj tehnologija omejena na 4 GB. V prvi generaciji lahko eno nad drugo postavijo le osem gigabitnih jeder, dizajn grafične kartice pa dopušča štiri take stolpe okrog GPU-ja.

V praksi to pomeni, da 1 GB pomnilnika GDDR5 zasede 672 mm2, toliko HBM-ja pa 35 mm2. Širina vodila bo kar 1024 bitov, kar bo že ob znatno nižjih frekvencah omogočalo prenos podatkov z visoko hitrostjo. Obljubljajo do 100 GB/s. Če upoštevamo, da bo krmilna napetost nižja, bo HBM energetsko trikrat učinkovitejši.

Prva kartica, ki bo imela HBM, bo neuradno R9 390X.

SloTech