Amazon je zaradi svojega poskusa izigravanja davčnih sistemov oz. plačevanja davkov v državah, kjer so ti najnižji, namesto v državah, v katerih je izvedel prodajo, pristal pod drobnogledom EU.

To prakso bo zdaj spremenil, a v podjetju po poročanju nemškega časnika Süddeutsche Zeitung trdijo, da se za ta korak niso odločili zaradi pritiska Bruslja.

"Redno prilagajamo našo korporativno strukturo, saj želimo našim uporabnikom služiti na najboljši možen način," je dejal Amazonov tiskovni predstavnik.

Kaj bo nova praksa trgovca pomenila za proračunske prihodke Nemčije, še ni znano, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Tovrstna davčna praksa multinacionalk je sprožila več preiskav Bruslja, poleg preiskave davčnega dogovora Amazona z Luksemburgom še dogovore ameriške verige kavarn Starbucks z Nizozemsko, ameriškega tehnološkega velikana Apple z Irsko in italijanskega proizvajalca avtomobilov Fiat z Luksemburgom.

Prav na tej podlagi se je rodila tudi afera LuxLeaks. Luksemburška davčna afera je izbruhnila novembra lani, ko so preiskovalni novinarji razkrili razsežnost spornih dogovorov luksemburških oblasti z multinacionalkami, kot so Amazon, ameriški proizvajalec pijač Pepsi, švedski pohištveni velikan Ikea in nemški avtomobilski gigant Volkswagen, ki omogočajo množično izogibanje davkom.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je bil dolga leta luksemburški premier, se je znašel pod plazom očitkov, češ da je arhitekt sporne davčne ureditve. Slednja omogoča dobičke multinacionalk na račun davkoplačevalcev.

STA